Izgubila se je služba. Še pred parimi leti, mi je bila vsak dan vsaj 8 ur pred očmi. Če jo je slučajno kdo kje videl, naj se mi prosim javi. Zelo jo namreč pogrešam, saj sem precej časa preživela z njo. Življenja si brez nje sploh ne znam več predstavljati, zato večino časa namenim iskanju le te. A žal brez uspeha, nikjer je ne najdem. Ne v hribih, ne v dolini, ne na morju. Včasih mi sicer kdo javi, da jo je videl in me pokliče, da bi jo prevzela, a žal, se vedno izkaže, da ta ni moja. Ne iščem je samo po Sloveniji, pač pa tudi po tujini. Ker je že tako dolgo nisem videla, me je začela obiskovati depresija. Včasih pride na obisk, ostane nekaj časa, nato pa gre. Zadnjič mi je predlagala, da bi ostala kar za stalno, samo jaz se s tem pač ne strinjam, čeprav odgnati je pa tudi ne morem, vsaj ne za stalno. Na obisk zato večkrat povabim radost, a ne vem zakaj me obišče bolj poredkoma. Skratka res mi ni jasno, kako se je služba lahko kar izgubila in seveda, ker nisem bila z njo, me je začela obiskovati depresija. Močno jo pogrešam, tudi zato, ker me je podpirala in stala za menoj v najtežjih trenutkih. Ko je bilo treba plačati najemnino, hrano, iti na dopust. Nihče drug mi tega ni omogočal, razen nje. Le zaradi nje sem lahko potovala. Bila je edina, ki mi je omogočila, da sem prišla do svojega avta. Brez nje, ga še danes ne bi imela. Nikoli mi ni rekla ne. Mar mi je treba še naprej naštevati, zakaj jo tako močno pogrešam? Če se samo spomnim na vsa tista leta, ko sem jo imela in vse pustolovščine na katerih sva bili, se mi takoj prebudi hrepenenje po starih časih.
A včasih me obhajajo dvomi. Sploh ne vem več, če me bo služba sploh še prepoznala, po vseh teh letih. Namreč odkar sem jo nazadnje videla, je minilo že več let. Seveda upam na najboljše, predvsem pa na to, da je ne bo zapustil spomin.
Seveda, kako jo boste sploh prepoznali, če jo boste slučajno kje videli? Za seboj pušča namreč precej dokazov. Običajno je okoli nje precej praznih in umazanih skodelic za kavo. Vsa pošta na računalniku je označena za neprebrano. Besedil ni na računalniku, niso vnešena. Šef mora z dvema prstoma napisati odločbo in druge uradne zapiske, kar mu vzame precej časa. Delovni urnik ni izpolnjen. Ljudje morajo stalno zaradi nje delati nadure.
Skratka, če ste jo videli, me prosim kontaktirajte, saj jo zelo pogrešam.
Prikaz objav z oznako Delo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Delo. Pokaži vse objave
petek, 15. april 2016
torek, 24. julij 2012
Dela je dovolj
Dragi, častitljivi bralce mojega skromnega bloga.
Še vedno sem zaposlena. Trenutno z iskanjem dela. Kljub moji visoki izobrazbi bi sprejela kakšno počitniško delo, da sploh vidim, kako je ubogim študentom in dijakom, da bom v prihodnosti sposobna bolj sočustvovati z njimi.
Z veseljem bi zatorej pomagala v kakšen kampu, na počitniških delavnicah, taborih, z inštrukcijami, tudi pri poučevanju, vendar imam ta problem, da imam premalo veščin mreženja, saj vse mreženje namesto mene naredijo že drugi ljudje iz same gole ljubezni do mene.
Jutri bo moj članek že v vseh časopisih, tako Delu, Dnevniku, Večeru, Demokraciji in ostalih, kar jih je še ostalo, ker sem tako izvirna, inteligentna in zrela oseba, ki nikoli ne zamudi niti sekunde, da ne bi iskala primernega dela zase.
Kot vidite mi gre pisanje odločno od rok. Lagati vsekakor ne znam. Vedno vse napišem po pravici in resnici. Vsekakor bi morala biti plačana za moje izvirne in nadvse domiselne članke, katerim pod tem soncem ni para.
Razmišljam, da bi prevedla delo od Nostradamusa: Epistle to Henry 2, vendar se mi zdi, da ljudje moje hude izvirnosti in bogate intuicije vsekakor ne bodo znali prav ceniti v tej naši umazani od mestnega prahu, torej sivi Ljubljani. Ko bo Ljubljana spet bela, kot je bila bela nekoč, bodo ljudje spet znali ceniti čistočo in seveda mene, predvsem zato, ker so mi nadvse ljuba bela oblačila, katerih se nikakor ne morem nanositi, zato si vedno ob nošenju belih oblačil poslušam še pesem: Nosi mi se bela broja al boja, ali nekaj takege, no po slovensko se reče barva.
Ops malo sem zašla z zastavljene teme. Ja, vsekakor sem pripravljena za denar storiti več, kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor sem se pripravljena dodatno izobraževati, kar ni tako, samo po sebi umevno, saj ljudje več ali manj plačujejo za izobraževanja, jaz pa se udeležim izobraževanja le, če mi ga plačajo. Vsekakor se nadvse cenim tako sebe, kot svoje sposobni. Jaz sem vsekakor naravni oziroma božji dar. Mene bi si želeli v vsakem podjetju. A kaj, ko se naša slovenska podjetja tako zelo malo cenijo, da mi na noben način ne dajo zaposlitve. V resnici mi je tako še bolj všeč, saj za tako podjetje, ki se tako nizko ceni, da mi ne da zaposlitve, tudi sama nikoli ne bi hotela delati. Jaz sem namreč genij in meni ni enakega pod tem soncem, kar Jupiter, ki je najvišje v moji karti zelo dobro ve.
Od vseh tem 105.000 ljudi v Sloveniji, ki iščejo zaposlitev, sem vsekakor jaz najboljša, najlepša, najpametnejša, najbolj izobražena, kljub temu, da nimam doktorata in še bi lahko naštevala, do neskončnosti, ampak potem bi me takoj obtožili, da se samo hvalim, da me je samohvala in da sem en velik samospev, kar pa sploh ni res. Če bi me obtožili za kaj takega, bi bila moja damska narava v meni do skrajnosti užaljena in tega si seveda vi, moji zvesti občudovalci nikoli, niti v sanjah ne bi drznili narediti. Kajti vi me obožujete in ljubite, kar ste dokazali in dokazujete z branjem tega najboljšega bloga na svetu, ki mu ni para. Veste, vsi bi radi imeli točno tak blog, kot je moj, problem je le v tem, da tega nihče ne upa vprašati, kako se ga naredi.
Tako, sedaj pa grem in skep prepuščam vam, moji dragi oboževalci. Sej vem, da me do onemoglosti obožujete, samo tega si ne upate priznati. Dela mi ne nudite zato, ker menite, da sem previsoko na družbeni lestvici, da bi sploh lahko dobila delo oziroma delala. V meni se namreč pretaka plava kri, to vem zato, ker se mi po telesu stalno pojavijo modrice in kaj bi torej lahko drugega sploh še pomenilo, razen tega, da imam modro kri. Seveda jo imam, kako bi pa sicer modrice nastale.
Moja inteligenca in modrost je brez vsake meje, kot lahko vidite, pardon moji dragi, sklepate iz napisanega. Vpisala bi se v Menso, po opravljenem IQ testu, za katerega sklepam, da bi ga opravila brez najmanjše napake, če bi ga le šla delat, ker ga seveda nikoli ne bom šla delat, ker bi bilo to preveč sramotno zame, da bi vsaj malo dvomila v moje lastne sposobnosti. Take potrditve, jaz, z mojo modro krvjo, dokaz za katero so seveda modrice, nikakor ne potrebujem.
Če boste slišali za bolj sposobno osebo od mene, mi vsekakor javite, rada bi jo namreč videla na lastne oči. Vendar sem vsekakor prepričana, da taka oseba vsekakor ne obstaja, zato mi seveda ni treba nič javljati, saj vem, da bi to delali le iz golega ljubosumja in nevoščljivosti, da bi začela dvomiti v svoje lastne sposobnosti.
Rada vas imam moji dragi prečudoviti oboževalci, saj če to ne bi bili, vsekakor ne bi dobili niti linka na ta blog, saj je moj blog dostpen samo najbolj elitnim ljudem tega sveta.
Še vedno sem zaposlena. Trenutno z iskanjem dela. Kljub moji visoki izobrazbi bi sprejela kakšno počitniško delo, da sploh vidim, kako je ubogim študentom in dijakom, da bom v prihodnosti sposobna bolj sočustvovati z njimi.
Z veseljem bi zatorej pomagala v kakšen kampu, na počitniških delavnicah, taborih, z inštrukcijami, tudi pri poučevanju, vendar imam ta problem, da imam premalo veščin mreženja, saj vse mreženje namesto mene naredijo že drugi ljudje iz same gole ljubezni do mene.
Jutri bo moj članek že v vseh časopisih, tako Delu, Dnevniku, Večeru, Demokraciji in ostalih, kar jih je še ostalo, ker sem tako izvirna, inteligentna in zrela oseba, ki nikoli ne zamudi niti sekunde, da ne bi iskala primernega dela zase.
Kot vidite mi gre pisanje odločno od rok. Lagati vsekakor ne znam. Vedno vse napišem po pravici in resnici. Vsekakor bi morala biti plačana za moje izvirne in nadvse domiselne članke, katerim pod tem soncem ni para.
Razmišljam, da bi prevedla delo od Nostradamusa: Epistle to Henry 2, vendar se mi zdi, da ljudje moje hude izvirnosti in bogate intuicije vsekakor ne bodo znali prav ceniti v tej naši umazani od mestnega prahu, torej sivi Ljubljani. Ko bo Ljubljana spet bela, kot je bila bela nekoč, bodo ljudje spet znali ceniti čistočo in seveda mene, predvsem zato, ker so mi nadvse ljuba bela oblačila, katerih se nikakor ne morem nanositi, zato si vedno ob nošenju belih oblačil poslušam še pesem: Nosi mi se bela broja al boja, ali nekaj takege, no po slovensko se reče barva.
Ops malo sem zašla z zastavljene teme. Ja, vsekakor sem pripravljena za denar storiti več, kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor sem se pripravljena dodatno izobraževati, kar ni tako, samo po sebi umevno, saj ljudje več ali manj plačujejo za izobraževanja, jaz pa se udeležim izobraževanja le, če mi ga plačajo. Vsekakor se nadvse cenim tako sebe, kot svoje sposobni. Jaz sem vsekakor naravni oziroma božji dar. Mene bi si želeli v vsakem podjetju. A kaj, ko se naša slovenska podjetja tako zelo malo cenijo, da mi na noben način ne dajo zaposlitve. V resnici mi je tako še bolj všeč, saj za tako podjetje, ki se tako nizko ceni, da mi ne da zaposlitve, tudi sama nikoli ne bi hotela delati. Jaz sem namreč genij in meni ni enakega pod tem soncem, kar Jupiter, ki je najvišje v moji karti zelo dobro ve.
Od vseh tem 105.000 ljudi v Sloveniji, ki iščejo zaposlitev, sem vsekakor jaz najboljša, najlepša, najpametnejša, najbolj izobražena, kljub temu, da nimam doktorata in še bi lahko naštevala, do neskončnosti, ampak potem bi me takoj obtožili, da se samo hvalim, da me je samohvala in da sem en velik samospev, kar pa sploh ni res. Če bi me obtožili za kaj takega, bi bila moja damska narava v meni do skrajnosti užaljena in tega si seveda vi, moji zvesti občudovalci nikoli, niti v sanjah ne bi drznili narediti. Kajti vi me obožujete in ljubite, kar ste dokazali in dokazujete z branjem tega najboljšega bloga na svetu, ki mu ni para. Veste, vsi bi radi imeli točno tak blog, kot je moj, problem je le v tem, da tega nihče ne upa vprašati, kako se ga naredi.
Tako, sedaj pa grem in skep prepuščam vam, moji dragi oboževalci. Sej vem, da me do onemoglosti obožujete, samo tega si ne upate priznati. Dela mi ne nudite zato, ker menite, da sem previsoko na družbeni lestvici, da bi sploh lahko dobila delo oziroma delala. V meni se namreč pretaka plava kri, to vem zato, ker se mi po telesu stalno pojavijo modrice in kaj bi torej lahko drugega sploh še pomenilo, razen tega, da imam modro kri. Seveda jo imam, kako bi pa sicer modrice nastale.
Moja inteligenca in modrost je brez vsake meje, kot lahko vidite, pardon moji dragi, sklepate iz napisanega. Vpisala bi se v Menso, po opravljenem IQ testu, za katerega sklepam, da bi ga opravila brez najmanjše napake, če bi ga le šla delat, ker ga seveda nikoli ne bom šla delat, ker bi bilo to preveč sramotno zame, da bi vsaj malo dvomila v moje lastne sposobnosti. Take potrditve, jaz, z mojo modro krvjo, dokaz za katero so seveda modrice, nikakor ne potrebujem.
Če boste slišali za bolj sposobno osebo od mene, mi vsekakor javite, rada bi jo namreč videla na lastne oči. Vendar sem vsekakor prepričana, da taka oseba vsekakor ne obstaja, zato mi seveda ni treba nič javljati, saj vem, da bi to delali le iz golega ljubosumja in nevoščljivosti, da bi začela dvomiti v svoje lastne sposobnosti.
Rada vas imam moji dragi prečudoviti oboževalci, saj če to ne bi bili, vsekakor ne bi dobili niti linka na ta blog, saj je moj blog dostpen samo najbolj elitnim ljudem tega sveta.
ponedeljek, 2. april 2012
Za iskalce zaposlitve
Zaposlitveni oglasi:
(tole sem šla narest samo zato, ker so bili vsi drugi linki preveč nepraktični,...)
- Zavod RS za zaposlovanje:
- Javna uprava:
- Časopisi:
- Portali za posredovanje dela:
- Agencije:
- Oglasniki:
Naročite se na:
Objave (Atom)