Prikaz objav z oznako Knjige. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Knjige. Pokaži vse objave

torek, 25. april 2017

Knjiga: Hiša duhov, Isabel

Dolge ure sem brala knjigo Hiša duhov (je, tudi duhovi nastopajo) ob kateri me je res prestavilo v drug čas in drug kraj. Kak neverjeten balzam za mojo dušo. To je knjiga, ki jo je težko odložiti, kajti dogajanje je  zapisano strnjeno, opisi bogati. Nikakor ni dolgočasna, ker v njej nastopa toliko različnih oseb, karakterjev in dogodkov.

Kratek opis

Opisuje 3 generacije višjega sloja in njihovo usodno prepletanje z nižjim na prehodu iz starega časa v novi moderni čas in njihovo življenje v mirnih in nemirnih časih. Ded je obogatel z lastnim trudom in naporom, zato je trdil, da to lahko  uspe vsem pridnim. To je bil razlog, da je postal konservativni politik. Clara, njegova žena je jasnovidna, zna premikati predmete in njena hiša je vedno odprta za pomoči potrebne ljudi. Je liberalna....

Zgodba bi se lahko dogajala tudi v Sloveniji, v predvojnih, vojnih in povojnih časih, res pa je, da bi bila vojaška diktatura primerljiva le z komunistično diktaturo (ki je dejansko bila vojaška diktature - te so pač enake povsod),....

Besedo izdajalec boste prvič videli v popolnoma novi luči. Knjiga pokaže, da so družinske vezi močnejše od vseh ideologij,... pa naj gre za konservativce, levičarje ali komuniste....

Sicer pa knjiga velja za sodobno klasiko. Izdana je bila že daljnega leta 1982 in po njej je posnet tudi film (1993), a mislim, da knjiga pričara in prikaže veliko več.




ponedeljek, 27. februar 2017

Knjiga: Vrnitev v življenje, spomini otrok izprejšnjih življenj

Izposodila sem si knjigo Vrnitev v življenje dr. Jim Tucker. Govori o otrocih iz celega sveta, ki se spominjajo svojih prejšnjih otrok. Moram reči, da je precej fascinantna. Predvsem zato, ker se določeni otroci tako dobro spominjajo prejšnjih življenj,  če so imeli bolj bogato oziroma pestro življenje, pa še toliko bolj. Moram reči, da sem presenečena.


Presenetila me je zgodba dečka, ki je trdil, da je živel v prejšnjem življenju v Hollywoodu. Seveda tudi druge so zanimive, a ta deček je čutil tudi domotožje in jokal zaradi tega. Govoril je o tem, da komaj čaka, da bo spet velik, da bo potoval po svetu, kot včasih.  Predvsem pa se mi je vtisnilo v spomin to, da je rekel, da se je moral vrniti zato, ker ni preživel dovolj časa s svojo družino in da je bil v "čakalnici". Da je sam izbral svojo družino, da bi pomagal mami, ne pa tudi očetu (oče ima 2 otroke že iz drugih zakonov). Najbolj od vsega, se mi je vtisnilo v spomin, ko je rekel, da je bila mama razočarana, ko so ji povedali, da bo fantek, ker si je želela punčko in da je potem dolgo jokala. Da jo je gledal iz nebes in da zato vse ve.

V drugem primeru je tudi fantek, ki je bil v prejšnjem življenju pilot in so ga sestrelili nad oceanom, rekel svojemu očetu in mami, da si ju je izbral za svoja starša na Hawajih, ko sta šla tja na izlet in da je že takrat vedel, da bosta dobra starša in da se ni motil.

Osebna izkušnja

Tudi jaz imam žalostno zgodbo za seboj. Spomnim se sanj, otroške duše, dojenčka in angela, ki je rekel, da morata iti drugam, poiskati nov dom (kar jaz nimam partnerja... v tem smislu). Otrok je jokal, ni mu bilo lahko. Vedno ko se spomnim na to, me zaboli.





sreda, 1. junij 2016

Življenje v onostranstvu

Berem knjigo Posmrtno življenje Billyja Fingersa od Annie Kagan.

Knjiga mi je v redu za brati, ker je strnjeno napisana. Ni razvlečena ali dolgočasna.

O avtorici: "Annie Kagan ni medij ali jasnovidka. Ko jo je prebudil njen pokojni brat, je pravzaprav mislila, da se ji je zmešalo."

Billy iz onostranstva:  "....Ni tako kot na zemlji. Na vašem planetu je silno pomanjkanje dobrote...."



sreda, 24. februar 2016

Angelska sporočila


Angelska sporočila upanja (Lorna Byrne), je knjiga, v kateri sem prebrala: "S svojim angelom varuhom se pogovarjam tako, kot se pogovarjam s prijatelji."
Ob tem sem se za hip  zamislila in v svojih mislim vprašala: "Se lahko pogovarjam z angelom?" oziroma nekaj podobnega in potem sem na radiu zaslišala Adelino pesem, slišala sem: "Hello, it's me I was wondering if after all these years you'd like to meet To go over everything
They say that time's supposed to heal ya
But I ain't done much healing
6
Hello, can you hear me? I'm in California dreaming about who we used to be When we were younger and free
I've forgotten how it felt before the world fell at our feet3
There's such a difference between us
And a million miles
Hello from the other side
I must've called a thousand times
To tell you I'm sorry
For everything that I've done
But when I call you never
Seem to be home"


Ja, verjamem v Boga in angeli nam stalno pošiljajo znamenja, le prepoznati jih moramo. 

O toliko je prečudovitih spominov.... ki bodo za vedno ostali le z nami (mano in kako bi rekla, "višjo silo", Bogom, svetniki, angeli... )... :)




petek, 19. februar 2016

Angeli

Lorna Byrne, Angeli v mojih laseh:
"Hosus me je pogosto spravljal v smeh in nekoč sem ga vprašala: "Ali misliš, da me imajo drugi ljudje za počasno in preveč preprosto zato, ker vidijo, da se toliko smehljam in zabavam, vendar ne vejo, čemu se smejim? Kaj bi si po tvoje mislili, če bi vedeli, da sediš za njihovo mizo oblečen kot učitelj?"
Hosus se je zarežal. "Pobrisali bi jo in kričali, da v šoli strašijo duhovi."
"Mar ne bi vedeli, da si angel?"
"Ne, Ne vidijo nas tako kot ti."


ponedeljek, 15. februar 2016

Knjiga: Invokacija angelov


Večje razumevanje stvari nas pelje v več sočutja in modrosti (k božjemu), zastrta zavest pa ima za posledico vse večjo ignoranco, več mentalnega trpljenja in nespretnih dejanj, ki lahko svetu zadajajo velike bolečine (k slabemu).

Zlo se v Tori dokaj zgodaj pojavi, kmalu za rojstvom človeštva, v drugem poglavju Prve Mojzesove knjige: "Gospod Bog je zasadil proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka... Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, tudi drevo spoznanja dobrega in  hudega." Že v naslednjem poglavju človeka zapelje kača, ki pravi: "V resnici Bog ve, da bi  se vama tisti dan, ko bi jedla z njega odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in hudo Le nekaj poglavij zatem je na Zemlji že toliko ljudi, da mu je že žal, da je ustvaril človeško vrsto." Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno (1 Mn 6.5), zato se je odločil uničiti človeštvo. S tem se  začne zgodba o vesoljnem potopu. 

V stavku tik pred tistim, ki opisuje, kako je Bog videl, kako velika je človekova hudobija, pa piše, da so bili takrat na Zemlji Nefilimi ali velikani (tudi padli angeli). 

V Henohovi knjigi se omenja, da so padli zaradi druženja s človeškimi ženskami, čeprav so najprej hoteli ponuditi človeštvu nauke o pravičnostih in  zakonih.

Iz teh razmerij so se rodili velikani, ki so pustili za seboj veliko razdejanje. Ravno v tistih časih so se ljudje naučili uporabljati orožje in druga orodja, s katerim so na veliko in po demonsko uničevali, to ravnanje pa je bilo v nasprotju z božansko modrostjo, ki je bila takrat na svetu nekaj naravnega. Ljudje so postajali vse bolj pokvarjeni in prav to je pripeljalo do vesoljnega potopa.

Satan se v Svetem pismu najprej pojavi kot obče ime, "tisti, ki nasprotuje" ali kot glagol, ki pomeni "nasprotovati ali ovirati", in ne kot lastno ime. Kasneje se v knjigah pojavi v obliki lastnega imena kot glavni tožnik. 

Vse navedeno je iz knjige: "Invokacija angelov, Rabbi David Cooper"


Je bil res mar le pohlep vedno tisti, ki je uničil predhodne civilizacije. In če je bil, zakaj se iz tega ničesar ne moremo naučiti?

Knjiga boste prebrali hitro. Je  razumljiva.  Ena izmed redkih knjig, ki ni debela, pa vendar pove več kot marsikatera "zelo obsežna" knjiga.


sobota, 6. februar 2016

Knjiga: Zdravnik

 
Prebrala sem knjižno uspešnico z naslovom Zdravnik, Noah Gordon (731 strani). Če imate radi pustolovske, zgodovinske in vojne romane, potem je to prava knjiga za vas. Dogajanje je prestavljeno v 11. stoletje.



Odpeljala vas bo na potovanje iz Anglije preko Konstantinopla pa vse do Perzije oziroma mesta Isfahan, kjer stoji najmodernejša šola za zdravnike in nazaj do Škotske. V Perziji boste najprej spoznali nasilje. Za dobrodošlico ga dodobra pretepejo, okradejo in vtaknejo v zapor. A  po šahovem "usmiljenju" postane študent medicine. V Perziji boste spoznali razvrat in varanje na vse mogoče načine. Z eno besedo, vsi varajo oziroma prevarajo vse. Nekateri zato, ker tako hočejo, drugi zato, da bi rešili druge. A to ni glavna tema knjiga :)

ponedeljek, 18. januar 2016

Mistika & Predana svetlobi

Predana svetlobi od Doreen Virtue je knjiga, ki se me je dotaknila. V prvem delu opisuje svojo življenjsko pot in podobne mistične izkušnje, kot jih doživlja, sem doživela tudi sama in jih doživljam. Zdi se mi tako neverjetno, da so ljudje, ki se jim dogaja podobno kot meni, ker o tem običajno nihče ne govori. V kolikor želite izvedeti več, morate prebrati knjigo, ker to so občasne nadčutne izkušnje, subtilne stvari, ki jih nekateri drugi ne zaznavajo.

Gre se tudi za izkušnje z duhovi prednikov. Ne samo ljudi, tudi živali.


torek, 15. september 2015

Starodavni prerok, mistik in božji pisatelj Jakob Lorber

Po naključju sem odkrila Jakoba Lorberja. Velikega preroka, mistika in božjega pisarja, ki je pisal po božjem navdihu. Sicer je poučeval glasbo.  Kar me je pa še posebej presenetilo je pa to, da je o njem pisal tujec, točneje Kurt Eggenstein. Napisal je knjigo z naslovom Neznani prerok Jakob Lorber.  Res pa je, da je tudi Jakob pisal v nemškem jeziku. Napisal je Novo razodetje in še veliko drugih fascinantnih in preroških knjig.

Rojen je bil  22. julija 1800 pri Mariboru. Že 215 let je od njegovega rojstva, v trenutnem letu 2015 :))

Kurt Eggenstein:
"Šele nekaj desetletij se, zahvaljujoč pospešenim znanstvenim raziskavam Lorberjeva sporočila vedno bolj potrjujejo na najbolj osupljiv način, tako da današnji bralec gleda na to literaturo s popolnoma drugačnimi očmi kot prejšnji rodovi."

Jakob Lorber, Velik evangelij,  VIII, 72 poglavje:
"Primitivni ljudje (predadamitski) še niso orali zemlje, čeprav so že imeli svojo živino. Živeli so primitivno nomadsko življenje, niso nosili oblačil niti niso gradili hiš ali celo koč. Pripravili so si nekakšno vrsto gnezda  na debelih vejah dreves za življenje in spanje in so si tudi običajno pripravili zalogo živil, ki so jo postopoma porabili. Ko se je ohladilo, so se pomaknili v toplejše kraje. Niso imeli jezika, ki se sedaj uporablja med ljudmi; temveč so uporabljali bolj razločne zvoke, znake in govorico rok kot celo najrazvitejše živali in s si lahko med seboj sporočali o svojih potreba. Čeprav je to peto obdobje trajalo tisočkrat tisoč let, je človeška rasa tistega časa nadaljevala nespremenjeno nomadsko življenje in ni bilo opaziti nobenega kulturnega napredka.
Barva njihove precej poraščene kože je bila med temno in svetlo siva. Samo na jugu so obstajala plemena, ki niso imela dlak.Širili so se po nižinah do Adamovega časa. V Adamovem času, s katerim se začne šesto zemeljsko obdobje, se na posameznih delih zemlje še enkrat zgodi velika kataklizma z ognjem in vodo, in posledica ega je bila, da je predadamitska rasa  praktično izumrla.

Kot ljudje so bili velikani z veliko močjo in imeli so tako močne zobe, da so jih lahko uporabljali kot orodje za sekanje."

Tudi v Epu o Gilgamešu je omenjen divji poraščen velikan - kot najstarejši zapis, kar jih obstaja, pa tudi v Homerjevi Odiseji se pojavljalo velikani, ne smem pozabiti na Biblijo, kjer je napovedano, da bo Davidova rasa zmagala in se ohranila....

Vendar me je pri vsem tem opisovanju velikanov nekaj zmotilo. Starodavni predniki so velikane slikali precej drugače, kot jih slikajo danes, precej lepše. Zakaj morajo velikane slikati popačeno oziroma grše in ne take kot so v resnici bili? Ampak to je že druga tema.

Skratka fascinantno branje. Najbolj fascinanten pa je bil  v knjigi opis vesolja in galaksij.... mega kul.

Ja, med majhnimi in skromnimi Slovenci so zelo, zelo veliki ljudje....

ponedeljek, 14. september 2015

Mitološke knjige so super

To pomlad sem si vzela čas, da sem prebrala tiste knjige, ki sem jih vedno hotela, a jih nikoli nisem. Že od nekdaj me je zanimala mitologija in ob branju mitoloških zgodb se počutim prijetno, tako toplo mi je.

Homerjeva Odiseja je bila prva. Prebrala sem jo z velikim užitkom, v polnem pričakovanju, kaj bo sledilo v naslednjem poglavju. In res, bila sem prav prijetno presenečena. Homerjevo potovanje je res slikovito in pustolovsko, pa tudi mistično. No, Homer vsekakor ni bil strahopetec. Bil je pogumen, zelo pogumen, zvit in pretkan,  a meni se je zdel tudi naiven, predvsem na  začetku, ker je sploh pustil prepričati, da je odšel. Knjiga je izpolnila moja pričakovanja. Z največjim veseljem sem prebrala poglavje, kjer opisuje velikane, pa seveda tudi druge dele. Zelo dobro je predstavljena stara Grčija,  njihove navade in način življenja. Spominja me na življenje v starih časih, tu v naših krajih, ko so še  hodili k reki prat, se namakali v leseni kadi, redili živino in podobno.
Atena je bila Odiseju naklonjena in ga je  ščitila medtem ko ga Pozejdon ni maral, zaradi sina, zato mu je stalno na pot pošiljal nevihte in neurja, kadarkoli je bil na morju. Knjiga je bila težka za brati zaradi starinskega jezika v katerem je bila napisana. Ne vem, če sem uporabila pravi izraz, a kljub temu sem jo prebrala, čeprav bi jo lahko hitreje.  Ni mi bil dovolj le opis poglavij, hotela sem prebrati knjigo, kajti tako zelo rada berem med vrsticami, te stare avtorje in to se da le tako, da prebereš, kar so oni napisali.

Naslednja knjiga je bila Resos. Tudi ena zelo stara knjiga, ki opisuje en odlomek iz Iliade in sicer tistega, ko pride Resos na pomoč k Hektorju v Trojo, da bi mu jo pomagal braniti. Veličastna je konjska vprega v kateri se pripelje, a zvijačen in spletkarski Odisej, s pomočjo Atene spet zmaga.

Nato je prišel na vrsto eden izmed najstarejših epov oziroma zapisov, kar jih obstaja in sicer Ep o Gilgamešu. O, tu je šele nastopalo veliko velikanov in bogov. In kar me je najbolj presenetilo je bilo to, da je bil ravno v tem najstarejšem ohranjenem Epu opis poraščenega velikana, točno takega, kot ga dejansko omeni tudi Jakob Lorber v svojih delih, ko je govoril o predadamitskem človeku. Jakob Lorber je bil slovenski božji pisatelj, mistik, prerok, ki je napisal Novo Razodetje in pred davnimi leti razlagal tisto, kar je znanost odkrila šele kasneje, pa vendar vsega še ni odkrila, kajti znanstveniki se še vedno niso povsem zjasnili z določenimi stvarmi, ki jih navaja prerok. V tem epu je zelo dobro opisan tudi vesoljni potop. Ja, Bog je pomagal ljudem, da so se rešili.

Skratka dalje kot greš v zgodovino, več je bilo velikanov in manj ljudi. Določeni velikani so bili naklonjeni ljudem, nikakor pa ne vsi.

In tudi, ko sem prebrala knjigo Angus... tudi tam je omenjeno, da so v starih časih bogovi hodili med ljudmi... Angus je bil bog sanj.... keltski.




nedelja, 16. december 2012

Knjiga: Prerokba kristalne lobanje

Preroka kristalne lobanje, Manda Scoott.

Ravno berem to knjigo. Prebrala sem dobro polovico knjige, ki govori o 21. decembru 2012. Maji so baje napovedali, da bo na ta dan konec sveta in da ga bo povzročil človek sam.

No, sploh se ne bi čudila, če bi se na ta dan začela kaka vojna ali če bi se zgodila kaka druga katastrofa. Npr. nekatere bo strah konca sveta, zato se bodo skrili. Kriminalci bodo to vedeli in zato bodo npr. sprožili jederske konice, čeprav se morda tega sploh ne bodo vedeli. Možnosti je veliko, že samo zaradi iracionalnega obnašanja ljudi, na ta dan.

Spodaj pa je en citat iz knjige, ki se mi je še posebej vtisnil v spomin in to velja za Slovenijo kot pribito. Vem pa tudi zakaj je tako. Narodova prihodnost je vedno odvisna od narodove preteklosti. Enako kot za človeka velja tudi za narod. Prihodnost Slovenije bo takšna, kot prihodnost kriminalca. Zakaj? V Sloveniji se je po koncu 2. svetovne vojne zgodil genocid. To pa pomeni, da bo prihodnost Slovenije enaka prihodnosti kriminalca. In danes se to bolj vidi, kot kadarkoli.
Za Slovenijo torej velja enako kot za kriminalca. Kriminalec ima več možnosti npr. lahko prizna zločin in se pokesa, kot je to storila Nemčija. Ni pa nujno, da pride do tega. Kriminalec lahko še kar naprej vztraja, da ni kriv in dela nove in nove zločine, kot to velja za Slovenijo.
Seveda nekateri ostanejo celo življenje kriminalci, ne pa vsi, nekateri se pokesajo in spreobrnejo. Slovenija se ne bo spreobrnila, ker imamo preveč "južne" krvi oziroma mentalitete, ki ji je kriminal zelo blizu. Nemčija se je, kar je bilo za pričakovati, saj so družbeno, kulturno in evolucijsko na mnogo višji ravni. Zakaj bi se obnašal kot opica in delal stvari, ki jih delajo opice, če ti tega ni treba in se lahko obnašaš kot civiliziran in kulturno razvit človek? Zakaj bi živel v bedi in revščini, če si dovolj inteligenten, razvit in civiliziran, da veš, da ti ni treba?
Evolucije se žal prehitevati ne da. Družbeno nerazvitih ljudstev se ne da čez noč spremeniti v civilizirane in družbeno razvite ljudi. Žal ne.

Lahko bereš le angleške knjige in se čudiš njihovi uglajenosti, civiliziranosti, spoštljivosti itd. in si želiš, da bi bil del njihove kulture. Po angleški literaturi vidiš Slovenijo in njeno mladino, ki meče granitne kocke v policaje in tekmuje v vulgarnosti in prostaškosti le še kot krdelo nahujskanih ljudi.

Citat iz knjige:
"Povsod na svetu obstajajo ljudje, ki si nečesa želijo in mislijo, da si to lahko vzamejo, ne glede na to, koliko morajo drugi plačati za to. Prav vedno so možje tisti, ki jemljejo, in ženske in otroci so tisti, ki plačajo."
Kaj ni to seksističen pogled, doktor?
Mogoče, a do danes še nisem izkopal množičnega grobišča, kjer bi žrtve pobile ženske. "

in

"Tukaj so možje, ki se borijo zoper vse, kar je bilo ustvarjenega na svetu. Vsi so prežeti s pohlepom, pohoto, z lakomnostjo in brezbrižnostjo do drugih. Drugim hočejo povzročiti bolečino - v tem naravnost uživajo - in ni jim mar njihova mizerija. Na koncu poteptajo čisto vse, kar obstaja. To je sila, ki bo vodila v uničenje ne le tistega, kar je na svetu dobrega, temveč do propada vsega sveta."

rešitev?

"Majna deklica kleči na poletnem travniku in se igra. Predstavlja nedolžnost, čisto človeško dušo, ki jo je še mogoče prešiti in s tem tudi bodočnost sveta. "

torek, 11. december 2012

Knjige: Čarobnost in Majevska prerokba

Danes sem bila v mestni knjižnici.

Že nekaj čase sem iskala knjigo Prerokba kristalne lobanje, vendar je bila vedno sposojena, medtem ko je bila danes prosta. Iskala sem jo predvsem zato, ker je na temo majevske prerokbe, ki je zelo aktualna te dni. Moram reči, da močno verjamem, da so Maji poznali prihodnost zaradi tega, ker so imeli toliko žrtvovanj, se pravi prestopov duš. Čeprav ne poznam resnice. Vem za majevski koledar, vendar si njegov zaključek na ta dan razlagam le tako, da naj bi se takrat končal njihov koledar. Enakega mnenja so sicer tudi nekateri drugi. Če bi pa prerokba zares obstajala in bi bil ta koledar v bistvu prerokba in ne koledar, no potem bi pa celo verjela, da lahko pade kakšen komet na zemljo, ki bi prišel iz smeri sonca in zato je videnje 2 sonc kar normalno, pa 3 dnevna zatemnitev tudi, ker bi prah zatemnil ozračje. Čeprav je v današnjem modernem svetu možno še ogromno drugih stvari. 

Opazila sem tudi novo knjigo od Rhonde Byrne. Zaslovela je že s knjigo Skrivnost, nato je izdala knjigo Moč in mislim, da je to že njena tretja knjiga. Imenuje se Čarobnost. Nova oziroma letošnja in prosta, kaj bi si lahko še lepšega želela.

Malo sem jo že prebrala in moram reči, da mi je všeč. Oh, kako bi bil svet lep in čaroben, če bi bili vsi HVALEŽNI in bi se vsak dan zahvalili za to, kar imajo, namesto, da godrnjajo zaradi tistega, česar nimajo. No, kaj od tega velja tudi zame. O tem namreč govori knjiga.



torek, 25. september 2012

"Protokoli" izrojenih voditeljev 19. stoletja, pardon 21.



Miselnost v 19. stoletju (socializem, komunizem, anarhizem, judovstvo, prostozidarstvo...),….. 

Praško pokopališče, Umberto Eco »V politiki zmaga le surova sila, nasilje mora biti načelo; zvijačnost in licemernost morata biti pravilo. Zlo je edino sredstvo za dosego dobrega. Ne smemo se obotavljati pred uporabo podkupovanje, prevare in izdaje. Cilj posvečuje sredstva.

Ko bomo na oblasti, bomo iz izobraževalnih programov črtali vse šolske snovi, ki bi lahko begale duha mladih, in iz njih naredili poslušne otroke, ki bodo ljubili svojega vladarja. Namesto učenja klasikov in antične zgodovine, ki vsebujejo več slabih kot dobrih zgledov, bodo morali spoznavati vprašanja, ki jih prinaša prihodnostjo. Iz spomina ljudi bomo izbrisali pomnjenje preteklih stoletij, ki bi bila lahko za nas neprijetna. Z metodičnim izobraževanjem bomo lahko odstranili ostanke neodvisne misli, ki smo jo precej časa uporabljali za dosego naših ciljev…

Kar zadeva časopise, načrt predvideva lažno svobodo tiska, ki bo namenjena boljšemu nadzoru nad mnenji. Naši povedo, da si bo treba zagotoviti večje število časopisov in revijo, ki bodo izražali na videz različna mnenja, tako da bodo dajali vtis o svobodnem kroženju zamisli, v resnici pa bodo vsi odsevali mnenje gospodarjev.

V politiki moramo znati zapleniti premoženje brez zadržkov, če lahko s tem dosežemo podjarmljenje drugih in svojo oblast. Dajali bomo videz osvoboditeljev delavcev s pretvarjanjem, da jih imamo radi po načelih bratstva, ki jih razglaša naše bratstvo. Rekli jim bomo, da smo jih prišli osvobodit izpod vsega, kar jih zatira, in jim svetovali, naj se pridružijo vrstam naših vojsk, socialistov, anarhistov in komunistov. Toda plemstvu, ki je izkoriščalo delavske sloje, je bilo kljub temu do tega, da so bili ti dobro hranjeni, zdravi in krepki. Naš cilj pa je nasproten, nas zanima izrojevanje poganov. Našo moč bo sestavljajo nenehno ohranjanje delavcev v stanju pomanjkanja in nemoči, saj bodo le s tem ostajali podrejeni naši volji in v svojem okolju nikoli ne bodo našli toliko moči in volje, da bi se nam uprli. »

sobota, 8. september 2012

Knjige: Praško pokopališče - Umberto Eco

Svetujem vsem, da preberejo to knjigo!

Če že zaradi drugega ne, potem  vsaj zato, da se boste malo smejali na nemški, francoski, italijanski in judovski račun na začetku knjige, točneje v 2. poglavju :)

No, meni je bilo skrajno smešno, omenjeni so tudi Hrvati, Slovencev pa avtor ne omenja.

Za pravi užitek ob branju te knjige pa je treba poznati vsaj malo zgodovino 19. stoletja :)


nedelja, 2. september 2012

Knjige: Jonathan Strange in gospod Norrell (Sussanna Clarke)

Ta knjiga se mi pa zdi nekaj posebnega, čeprav ne vem točno zakaj. Že takoj, ko jo človek vzame v roko in jo začne brati ugotovi, da je tipično angleška. V njej je najti angleško olikanost in uglajenost, seveda pa nikakor ne manjka "vihanja" nosu, seveda na angleški način. Težko si predstavljam, da bi tako knjigo napisal kdo drug kot Anglež.

Čas dogajanja je prestavljen v preteklost, vendar ne tako zelo, v 19. stoletje. Naslednja zanimivost je pa ta, da omenja resnične osebe, ki so resnično živele v tem času vključno z Napoleonom (Anglija je bila v vojni s Francozi), čeprav knjiga sama spada pod fantastiko.

Prebrala sem prvi del trilogije. Govori pa o magiji na angleškem.

petek, 31. avgust 2012

Knjige: Angelologija in Denvnik Carrie Bradshaw

Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala je Angelologija (Danielle Trussoni), predzadnja pa Dnevnik Carrie Bradshaw (Candace Bushnell).
Moram reči, da je Dnevnik zelo berljiva knjiga in nekoliko prehitro jo je bilo konec :)
Angelologija pa ima dele, kjer je bolj berljiva, sploh pred koncem (tako je seveda moje mnenje). V bistvu knjiga stalno odkriva nove in nove stvari. Ima dokaj presenetljiv konec, čeprav morda nekoliko pričakovan.

Dan Brown se mi zdi res eden izmed pisateljev, ki je sposoben obdržati bralca v napetem pričakovanju od začetka do konca. Kar nekako pogrešam njegove knjige (vse njegove sem že prebrala ali pa sem gledala filme). Tudi Jean Cristophe Rufin se me je dotaknil, predvsem z bistoumnim pisanjem, kjer ti dopušča voljo, da sam delaš zaključke, v bistvu te celo na nek način prisili, da začneš razmišljat.

Čeprav priznam, da sem zadnje čase bolj malo brala. So bila obdobja, ko sem veliko več prebrala, kot sedaj. Pa tudi veliko več sem kolesarila in hodila v hribe. Letošnje poletje je bilo eno izmed najbolj  bednih poletij.

Moram pa seveda dodati še to, da sem ene par knjig začela brati, ampak me niso dovolj potegnile, da bi jih prebrala do konca. Ene pa nisem hotela, ker se je nanašala na tematiko, ki je ne maram,... ipd.

nedelja, 6. maj 2012

Jean Christophe Rufin - Vonj po Adamu

Kakšna neverjetna knjiga. Za marsikoga aktualne ekološke teme same po sebe niso zanimive in videti je, da se je tega avtor zavedal, zato jih je mojstrsko prepletel z vohunsko zgodbo.

V bistvu je poleg vsega tudi zelo poučna in pušča idejam odprta vrata.

Sama zelo malo hodim po svetu, a je avtorju uspelo, da sem si uspela ustvariti pravo sliko. Avstrijo opiše tako zelo natančno, da se takoj najdeš kot del nje (predvsem kar se tiče narave, saj je Slovenija skoraj identična, vključno z nekaterimi navadami in lastnostmi npr. "knedli".)

V bistvu sem ob branju te knjige padala v precep. Knjiga odpira problem "prenaseljenosti" in revščine in ekstremne rešitve tega problema.

V glavnem knjiga vas ne bo pustila "ravnodušne", pa še veliko vam bo dala za misliti: kaj zaboga se dogaja na zemlji in kaj zaboga dela človeštvo.


V bistvu sploh nočem komentirati te knjige, ker je zelo "težka", zelo resnična, zelo poučna in da zelo veliko za razmislit.

Mislim, da bi jo morali vsi prebrati. Ampak vzemite si čas, meni je ni uspelo prebrati na mah. Ena boljših knjig.

Splošni podatki so pa hudi, povedo, da je prej prebivalstvo naraslo za 1 milijardo v več kot sto letih, danes pa se to zgodi v 10 letih. V samo 30 letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za 3 milijarde, kar se prej ni zgodilo v več kot sto letih. Takrat je namreč populacijo še ohranjala v ravnovesju "narava".


In seveda to še ni konec rasti. To pomeni, da rabimo za 3 milijarde več hrane, vode, potrebščin, služb,...

Nočem si niti predstavljati kako se bo vse skupaj končalo, ampak grem stavit, da imajo tajne službe, pa tudi kakšne statistične že vse podatke za naslednjih 100/200 let,... ki pa morajo biti naravnost šokantni, tako napisano po intuiciji.

nedelja, 29. april 2012

Knjiga: Naslednji gen - Michael Crichton

Glede na to, da je bil včeraj tako lep in sončen dan, sem šla na kolo (kar opazno me je opeklo sonce po rokah). Za kratek čas sem se ustavila še ob reki, kjer mi je uspelo knjigo do konca prebrati. Seveda običajno ne hodim na take lokacije kamor pride več ljudi (ker me motijo pri branju), zato si najdem kje na samem kakšen skrit kotiček,..

Kot sem že omenila, mi je bila knjiga všeč, kljub temu bi na čase rajši videla, da bi bila kakšna zadeva bolj podrobno opisana, čeprav nekaterim pa ravno to ni preveč všeč. Npr., ko sem brala knjigo od španskega pisatelja Javierja Mariasa - Tvoj obraz jutri, se mi je zdela preveč razvlečena, čeprav je na dele zelo zanimiva. Prvo knjigo sem prebrala, a ravno zato zavlačujem z drugo knjigo, ampak ne bom več.

Knjiga Naslednji gen ima preko 600 strani, vendar se prepleta več niti, skupna nit je seveda genska manipulacija, ki vse skupaj nekako združuje.

Sedaj pa že berem naslednjo knjigo: Vonj po Adamu....

četrtek, 12. april 2012

Palača sanj

Prebrala sem knjigo Palača sanj (Ismail Kadare), ki je bila ob izidu leta 1981 v Albaniji prepovedana (zaradi "politične" note, čeprav nima nobene veze s politiko, tudi dogajanje je prestavljeno v pretekli čas). Pa še to izveš le, če prebereš zadnji dve strani.
Palača sanj je sicer zanimiva in lahko berljiva knjiga.

Vsebina:
Dogajanje je postavljeno v Otomansko cesarstvo, kjer je najpomembnejša ustanova Palača sanj.
Ukvarja se s popisom, selekcijo, interpretacijo in izločanjem najpomembnejših sanj vladarju. Seveda to pomeni, da so razlagalci sanj zelo pomembni ljudje, saj lahko "krojijo (tudi prirejajo)" usodo ljudstva.  Tako se zgodba  vrti tudi okoli boja elit za oblast nad to pomembno vladno ustanovo, odstranjevanjem ljudi, vplivom pomembnih ljudi, spletkami itd. itd.

Vzporednice je pač najti v komunističnem režimu,..... 



sreda, 28. marec 2012

Mark Tulij Ciceron(106-43. pr Kr): O prerokovanju

Včeraj sem bila v knjižnici in dobila nekaj dobrih knjig, tudi o simbolizmu, prerokovanju itd.
In malo iz knjige "O prerokovanju", ki je nastala pred 2000 leti.

"Ko sta dva prijatelja iz Arkadije na skupnem popotovanju prispela v Megaro, se je eden nastanil v krčmi, drugi pa pri gostinskem prijatelju.  Po večerji sta legla k počitku, toda v gluhi noči se je tistemu, ki je bil v gosteh, sanjalo, da ga drugi prosi za pomoč, češ da mu krčmar snuje pogubo. Ves prepaden od teh sanj je najprej planil iz postelje, nato pa se je zbral, presodil, da si sanjska prikazen ne zasluži pozornosti, in  znova legel. Tedaj se mu je v snu spet prikazal prijatelj s prošnjo, naj, če mu že zaživa ni prišel na pomoč, vsaj ne dovoli, da bi njegova smrt ostala nemaščevana; krčmar ga je namreč ubil in truplo odvrgel na voz, nanj pa nametal gnoj. Zaprosil ga je, naj bo zarana ob mestnih vratih, še preden bo voz odšel iz mesta. Pod močnim vtisom  zadnjih sanj je mož zarana res pričakal volarja pri vratih in ga vprašal, kaj ima na vozu. Volar se je prestrašil in zbežal, Arkadijev pa je potegnil mrtveca na plan, zločin je bil razkrit in krčmar kaznovan. "


"Ko je bila iz Herkulovega svetišča ukradena težka zlata skodela, se mu je v sanjah prikazal bog sam in mu povedal, kdo je tat. Prvič in drugič se za to ni zmenil, ko pa so se sanje še kar ponavljale, se je podal na Areopag in zadevo naznanil. Moža, ki ga je imenoval, so dali sodniki prijeti, nakar je na zaslišanju priznal tatvino in vrnil skodelo. Zato se je tistega svetišča prijela ime "svetišče Herkula špiclja"."

"Pri Platonu srečamo Sokrata, ko v ječi pripoveduje prijatelju Krtonu, da bo moral čez tri dni umreti, saj je v sanjah videl žensko izjemne lepote, ki ga je poklicala po imenu in izrekla tale Homerjev stih: dva dni, kvečjemu tri, pa doma bom, v Ftii grudati."