Odsvetujem ogled jaslic na Magistratu v Ljubljani, razen če bi radi prestrašili svoje otroke. Zato pa toliko bolj priporočam ogled jaslic v Cerkvi!
Seveda boste takoj opazili, da je jaslice na Magistratu težko najti in da niso za otroke, so pa za moderne odrasle umetnike. Torej če imate radi odraslo moderno umetnost, potem kar.
Moram pa povedati, da malo slabše vidim, tako da sem doživela psihični pretres ob pogledu na jaslice na Magistratu, ampak obenem moram priznat, da sem se zato v cerkvi ob jaslicah zadržala toliko dalj časa, da sem prišla k sebi in celo malo posedela na klopci v cerkvi in premišljevala o krščanskemu odpuščanju in potem me je zajel val topline in vse je bilo kul in sem tudi malo zato pustila v cerkvi, mislim, da je bil tisti mošnjiček že kar poln.
Če že morate videti oboje jaslice, pejte potem najprej na Magistrat v Ljubljani, da boste v cerkvi prišli k sebi, če ste seveda kristjani.
Seveda bom Ljubljano skritizirala tudi drugače. Niti glavna ulica, od železniške postaje ni okrašena. Eno leto čisto preveč, drugo čisto premalo. Potem ansambli in predstave. Tisto kar sem jaz videla sploh ni spadalo v prednovoletni čas. Vsaj predstave na ulici naj uskladijo s časom v katerem se nahajamo, vsaj malo. In muzika. Kaj res ne morejo peti novoletnih ali vsaj nekaj podobnega novoletnim? In skulpture? Pa kaj jim je, kot bi živeli na Marsu. Sej ni čudno, da ni bilo snega. Skritizirala bom tudi Dedka mraza. Kaj res ne morejo imeti niti malo svetil na sebi? Sej ga komaj opaziš. In snežaki so bili videti bolj kot Ostržki s tistim dolgim korenjem, kot snežaki. In muzika, tisti, ki so hodili bolj na koncu sprevoda, nobene muzike ni bilo več slišati, samo tisti bobni, ki pa so bili že toliko naprej, da se nič ni slišalo.
Jaz ne vem, kaj je to narobe s to državo, ampak očitno je kriza uničila prednovoletni duh.
Zabavali in veseljačili so se samo tisti, ki so bili že ob 18h nažgani in tisti, ki so se stiskali s kuhanim vinom na stojnicah. No, vsaj eni so prišli na svoj račun.
Čeprav je bilo po drugi strani prav kul. Iti v McDonald je bilo prav kulsko, saj sem spoznala, da so jagodne pite bistveno boljše, od tistih časov, ko sem jaz bolj redno hodila tja, tako, da mi je zelo, zelo teknila. Dodana ji je vanilijeva krema, tako da so še bolj slastne, kot so bile. To je bilo pa kul. Pa še en kupon za kapučino sem unovčila (1,40 evra), dobila sem ga v MB, kjer sem delala kot prostovoljka. Spravil me je v bistveno boljšo voljo. Pa zelo toplo je bilo. Pa se malo sem si pogledala v skodelico kave. Ne morem verjeti, kaj sem videla. Dejansko sem videla kraljevo kobro, celo dva očesa, tista bela kroga sta se jasno videla. Ampak to ni bilo vse. Nekdo je gleda kobro z velikim nezadovoljstvom. V skodelici je bil še Jelenček Rudolf, pa en velik srček se je tako lepo izrisal, da je to kar težko povedati, sicer jih je bilo več, a so bili manjši. Pa še druge stvari. Videla sem tudi pokornega kralja in zraven njega tirana (kot bi bil tiran nad kraljem). V bistvu je bil kralj na kolenih, nad njim pa je bil tiran, velik in močan in debel z gorjačama v obeh rokah.
No ja, mogoče so moja pričakovanja prevelika za tako majhno vas, kot je Slovenija. Hočem nazaj pravega prazničnega duha!!!
Kapnilo mi je, kaj bi kraljeva kobra lahko pomenila. In pokoren kralj tiranu? No, resnica na krožniku, pardon v skodelici kave na krožniku prinesena.
Ja, vladar pokoren kriminalcem, obkrožen s kačami (spletkarji in zahrbtnimi osebami). V bistvu vladarja terorizirajo. Bog pomagej.
