Munchen
Ljubljana
sobota, 21. januar 2012
torek, 10. januar 2012
Chris Rea - Tell Me There's A Heaven
The little girl she said to me
What are these things that I can see
Each night when I come home from school
And mama calls me in for tea
Oh every night a baby dies
And every night a mama cries
What makes those men do what they do
To make that person black and blue
Grandpa says their happy now
They sit with God in paradise
With angels' wings and still somehow
It makes me feel like ice
Tell me there's a heaven
Tell me that it's true
Tell me there's a reason
Why I'm seeing what I do
Tell me there's a heaven
Where all those people go
Tell me they're all happy now
Papa tell me that it's so
So do I tell her that it's true
That there's a place for me and you
Where hungry children smile and say
We wouldn't have no other way
That every painful crack of bones
Is a step along the way
Every wrong done is a game plan
To that great and joyful day
And I'm looking at the father and the son
And I'm looking at the mother and the daughter
And I'm watching them in tears of pain
And I'm watching them suffer
Don't tell that little girl
Tell me
Tell me there's a heaven
Tell me that it's true
Tell me there's a reason
Why I'm seeing what I do
Tell me there's a heaven
Where all those people go
Tell me they're all happy now
Papa tell me that it's so
Maybe
Thom Pace: Maybe. (From the Grizzly Adams TV Show Theme ~1977)
Deep inside the forest
Is a door into another land
Here is our life and home
We are staying, here forever
In the beauty of this place all alone
We keep on hopi-in'
Maybe
There's a world where we don't have to run
And maybe
There's a time we'll call our own
Livin' free in harmony and majesty
Take me ho-ome
Take me home
Walkin' through the land
Where every living thing is beautiful
Why does it have to end
We are calling, oh so sadly
On the whispers of the wind
As we send a dying message
Maybe
There's a world where we don't have to ru-un
Maybe
There's a time we'll call our own
Livin' free in harmony and majesty
Take me ho-ome
Take me home
četrtek, 29. december 2011
Prednovoletna Ljubljana - kriza zajela tudi prednovoletni duh
Odsvetujem ogled jaslic na Magistratu v Ljubljani, razen če bi radi prestrašili svoje otroke. Zato pa toliko bolj priporočam ogled jaslic v Cerkvi!
Seveda boste takoj opazili, da je jaslice na Magistratu težko najti in da niso za otroke, so pa za moderne odrasle umetnike. Torej če imate radi odraslo moderno umetnost, potem kar.
Moram pa povedati, da malo slabše vidim, tako da sem doživela psihični pretres ob pogledu na jaslice na Magistratu, ampak obenem moram priznat, da sem se zato v cerkvi ob jaslicah zadržala toliko dalj časa, da sem prišla k sebi in celo malo posedela na klopci v cerkvi in premišljevala o krščanskemu odpuščanju in potem me je zajel val topline in vse je bilo kul in sem tudi malo zato pustila v cerkvi, mislim, da je bil tisti mošnjiček že kar poln.
Če že morate videti oboje jaslice, pejte potem najprej na Magistrat v Ljubljani, da boste v cerkvi prišli k sebi, če ste seveda kristjani.
Seveda bom Ljubljano skritizirala tudi drugače. Niti glavna ulica, od železniške postaje ni okrašena. Eno leto čisto preveč, drugo čisto premalo. Potem ansambli in predstave. Tisto kar sem jaz videla sploh ni spadalo v prednovoletni čas. Vsaj predstave na ulici naj uskladijo s časom v katerem se nahajamo, vsaj malo. In muzika. Kaj res ne morejo peti novoletnih ali vsaj nekaj podobnega novoletnim? In skulpture? Pa kaj jim je, kot bi živeli na Marsu. Sej ni čudno, da ni bilo snega. Skritizirala bom tudi Dedka mraza. Kaj res ne morejo imeti niti malo svetil na sebi? Sej ga komaj opaziš. In snežaki so bili videti bolj kot Ostržki s tistim dolgim korenjem, kot snežaki. In muzika, tisti, ki so hodili bolj na koncu sprevoda, nobene muzike ni bilo več slišati, samo tisti bobni, ki pa so bili že toliko naprej, da se nič ni slišalo.
Jaz ne vem, kaj je to narobe s to državo, ampak očitno je kriza uničila prednovoletni duh.
Zabavali in veseljačili so se samo tisti, ki so bili že ob 18h nažgani in tisti, ki so se stiskali s kuhanim vinom na stojnicah. No, vsaj eni so prišli na svoj račun.
Čeprav je bilo po drugi strani prav kul. Iti v McDonald je bilo prav kulsko, saj sem spoznala, da so jagodne pite bistveno boljše, od tistih časov, ko sem jaz bolj redno hodila tja, tako, da mi je zelo, zelo teknila. Dodana ji je vanilijeva krema, tako da so še bolj slastne, kot so bile. To je bilo pa kul. Pa še en kupon za kapučino sem unovčila (1,40 evra), dobila sem ga v MB, kjer sem delala kot prostovoljka. Spravil me je v bistveno boljšo voljo. Pa zelo toplo je bilo. Pa se malo sem si pogledala v skodelico kave. Ne morem verjeti, kaj sem videla. Dejansko sem videla kraljevo kobro, celo dva očesa, tista bela kroga sta se jasno videla. Ampak to ni bilo vse. Nekdo je gleda kobro z velikim nezadovoljstvom. V skodelici je bil še Jelenček Rudolf, pa en velik srček se je tako lepo izrisal, da je to kar težko povedati, sicer jih je bilo več, a so bili manjši. Pa še druge stvari. Videla sem tudi pokornega kralja in zraven njega tirana (kot bi bil tiran nad kraljem). V bistvu je bil kralj na kolenih, nad njim pa je bil tiran, velik in močan in debel z gorjačama v obeh rokah.
No ja, mogoče so moja pričakovanja prevelika za tako majhno vas, kot je Slovenija. Hočem nazaj pravega prazničnega duha!!!
Kapnilo mi je, kaj bi kraljeva kobra lahko pomenila. In pokoren kralj tiranu? No, resnica na krožniku, pardon v skodelici kave na krožniku prinesena.
Ja, vladar pokoren kriminalcem, obkrožen s kačami (spletkarji in zahrbtnimi osebami). V bistvu vladarja terorizirajo. Bog pomagej.
Seveda boste takoj opazili, da je jaslice na Magistratu težko najti in da niso za otroke, so pa za moderne odrasle umetnike. Torej če imate radi odraslo moderno umetnost, potem kar.
Moram pa povedati, da malo slabše vidim, tako da sem doživela psihični pretres ob pogledu na jaslice na Magistratu, ampak obenem moram priznat, da sem se zato v cerkvi ob jaslicah zadržala toliko dalj časa, da sem prišla k sebi in celo malo posedela na klopci v cerkvi in premišljevala o krščanskemu odpuščanju in potem me je zajel val topline in vse je bilo kul in sem tudi malo zato pustila v cerkvi, mislim, da je bil tisti mošnjiček že kar poln.
Če že morate videti oboje jaslice, pejte potem najprej na Magistrat v Ljubljani, da boste v cerkvi prišli k sebi, če ste seveda kristjani.
Seveda bom Ljubljano skritizirala tudi drugače. Niti glavna ulica, od železniške postaje ni okrašena. Eno leto čisto preveč, drugo čisto premalo. Potem ansambli in predstave. Tisto kar sem jaz videla sploh ni spadalo v prednovoletni čas. Vsaj predstave na ulici naj uskladijo s časom v katerem se nahajamo, vsaj malo. In muzika. Kaj res ne morejo peti novoletnih ali vsaj nekaj podobnega novoletnim? In skulpture? Pa kaj jim je, kot bi živeli na Marsu. Sej ni čudno, da ni bilo snega. Skritizirala bom tudi Dedka mraza. Kaj res ne morejo imeti niti malo svetil na sebi? Sej ga komaj opaziš. In snežaki so bili videti bolj kot Ostržki s tistim dolgim korenjem, kot snežaki. In muzika, tisti, ki so hodili bolj na koncu sprevoda, nobene muzike ni bilo več slišati, samo tisti bobni, ki pa so bili že toliko naprej, da se nič ni slišalo.
Jaz ne vem, kaj je to narobe s to državo, ampak očitno je kriza uničila prednovoletni duh.
Zabavali in veseljačili so se samo tisti, ki so bili že ob 18h nažgani in tisti, ki so se stiskali s kuhanim vinom na stojnicah. No, vsaj eni so prišli na svoj račun.
Čeprav je bilo po drugi strani prav kul. Iti v McDonald je bilo prav kulsko, saj sem spoznala, da so jagodne pite bistveno boljše, od tistih časov, ko sem jaz bolj redno hodila tja, tako, da mi je zelo, zelo teknila. Dodana ji je vanilijeva krema, tako da so še bolj slastne, kot so bile. To je bilo pa kul. Pa še en kupon za kapučino sem unovčila (1,40 evra), dobila sem ga v MB, kjer sem delala kot prostovoljka. Spravil me je v bistveno boljšo voljo. Pa zelo toplo je bilo. Pa se malo sem si pogledala v skodelico kave. Ne morem verjeti, kaj sem videla. Dejansko sem videla kraljevo kobro, celo dva očesa, tista bela kroga sta se jasno videla. Ampak to ni bilo vse. Nekdo je gleda kobro z velikim nezadovoljstvom. V skodelici je bil še Jelenček Rudolf, pa en velik srček se je tako lepo izrisal, da je to kar težko povedati, sicer jih je bilo več, a so bili manjši. Pa še druge stvari. Videla sem tudi pokornega kralja in zraven njega tirana (kot bi bil tiran nad kraljem). V bistvu je bil kralj na kolenih, nad njim pa je bil tiran, velik in močan in debel z gorjačama v obeh rokah.
No ja, mogoče so moja pričakovanja prevelika za tako majhno vas, kot je Slovenija. Hočem nazaj pravega prazničnega duha!!!
Kapnilo mi je, kaj bi kraljeva kobra lahko pomenila. In pokoren kralj tiranu? No, resnica na krožniku, pardon v skodelici kave na krožniku prinesena.
Ja, vladar pokoren kriminalcem, obkrožen s kačami (spletkarji in zahrbtnimi osebami). V bistvu vladarja terorizirajo. Bog pomagej.
Naročite se na:
Objave (Atom)