Knjiga: Hiša duhov, Isabel

Dolge ure sem brala knjigo Hiša duhov (je, tudi duhovi nastopajo) ob kateri me je res prestavilo v drug čas in drug kraj. Kak neverjeten balzam za mojo dušo. To je knjiga, ki jo je težko odložiti, kajti dogajanje je  zapisano strnjeno, opisi bogati. Nikakor ni dolgočasna, ker v njej nastopa toliko različnih oseb, karakterjev in dogodkov.

Kratek opis

Opisuje 3 generacije višjega sloja in njihovo usodno prepletanje z nižjim na prehodu iz starega časa v novi moderni čas in njihovo življenje v mirnih in nemirnih časih. Ded je obogatel z lastnim trudom in naporom, zato je trdil, da to lahko  uspe vsem pridnim. To je bil razlog, da je postal konservativni politik. Clara, njegova žena je jasnovidna, zna premikati predmete in njena hiša je vedno odprta za pomoči potrebne ljudi. Je liberalna....

Zgodba bi se lahko dogajala tudi v Sloveniji, v predvojnih, vojnih in povojnih časih, res pa je, da bi bila vojaška diktatura primerljiva le z komunistično diktaturo (ki je dejansko bila vojaška diktature - te so pač enake povsod),....

Besedo izdajalec boste prvič videli v popolnoma novi luči. Knjiga pokaže, da so družinske vezi močnejše od vseh ideologij,... pa naj gre za konservativce, levičarje ali komuniste....

Sicer pa knjiga velja za sodobno klasiko. Izdana je bila že daljnega leta 1982 in po njej je posnet tudi film (1993), a mislim, da knjiga pričara in prikaže veliko več.

Knjiga: Vrnitev v življenje, spomini otrok izprejšnjih življenj

Izposodila sem si knjigo Vrnitev v življenje dr. Jim Tucker. Govori o otrocih iz celega sveta, ki se spominjajo svojih prejšnjih otrok. Moram reči, da je precej fascinantna. Predvsem zato, ker se določeni otroci tako dobro spominjajo prejšnjih življenj,  če so imeli bolj bogato oziroma pestro življenje, pa še toliko bolj. Moram reči, da sem presenečena.


Presenetila me je zgodba dečka, ki je trdil, da je živel v prejšnjem življenju v Hollywoodu. Seveda tudi druge so zanimive, a ta deček je čutil tudi domotožje in jokal zaradi tega. Govoril je o tem, da komaj čaka, da bo spet velik, da bo potoval po svetu, kot včasih.  Predvsem pa se mi je vtisnilo v spomin to, da je rekel, da se je moral vrniti zato, ker ni preživel dovolj časa s svojo družino in da je bil v "čakalnici". Da je sam izbral svojo družino, da bi pomagal mami, ne pa tudi očetu (oče ima 2 otroke že iz drugih zakonov). Najbolj od vsega, se mi je vtisnilo v spomin, ko je rekel, da je bila mama razočarana, ko so ji povedali, da bo fantek, ker si je želela punčko in da je potem dolgo jokala. Da jo je gledal iz nebes in da zato vse ve.

V drugem primeru je tudi fantek, ki je bil v prejšnjem življenju pilot in so ga sestrelili nad oceanom, rekel svojemu očetu in mami, da si ju je izbral za svoja starša na Hawajih, ko sta šla tja na izlet in da je že takrat vedel, da bosta dobra starša in da se ni motil.

Osebna izkušnja

Tudi jaz imam žalostno zgodbo za seboj. Spomnim se sanj, otroške duše, dojenčka in angela, ki je rekel, da morata iti drugam, poiskati nov dom (kar jaz nimam partnerja... v tem smislu). Otrok je jokal, ni mu bilo lahko. Vedno ko se spomnim na to, me zaboli.

Prešernovi cajti v Kranju

Zadnje čase se učim nemščino! Ja, vsak dan in to že 3 tedne. Včasih pogledam tudi kakšen film v nemščini. In tako sem si ogledala film Casper. Začne se tako, da vlak pelje duhove na "drug svet", vendar Casper nikoli ne dospe na cilj, ker ga vržejo iz vlaka in tako ostane na tem svetu.

Na Prešernov dan sem se  zmenila, da gremo malo pogledat kaj se dogaja v Kranju. Še nikoli nisem bila, tako da si nisem niti dobro predstavljala, kako naj bi bilo to videti. Dan prej se mi je sanjalo, da sem bila na vlaku. Občutek je bil skoraj enak, kot takrat, ko sem gledala film. Na tem vlaku je bilo polno ljudi, nekateri pa so bili oblečeni v starinska oblačila. Več se niti ne spomnim, razen tega občutka. Potem, ko sem se zbudila, sem malo razmišljala o tem, če bom res obiskala "drug" svet.

Hodim skozi Kranj, stojnica zraven stojnice, Prešeren hodi s svojo muzo pred menoj :)  Čas se prevrti nazaj, sem v 19. stoletju. Vidim Trubarja, čevljarje tistih časov in lajnarje. Lajnarji s svojo energijo ukrivljajo prostor preko glasbe :)

In potem se znajdem v muzeju - Prelepa gorenjska. Kranj je bil edini, ki je bil direktno pod cesarjem in ne pod zemljiškim gospodom. In ugotovim, kar ugotavljajo tudi drugi, da so "tablice"v šolah poznali že v starih časih :)

Oh, kako prešerno vreme pa ugotavlja kolegica. Še dobro, da ni bilo dežja. In že se vrnem nazaj v realnost, v naš svet, v svet kjer skoraj nihče nikogar več ne pozna in je le še depresija nevidna spremljevalka premnogih ljudi.

Zdravljica, Prešer'n

"Edinost, sreča, sprava,
K nam naj nazaj se vernejo!
Otrok kar ima Slava
Vsi naj si v roke sežejo,
De oblast
In z njo čast,
Ko ble ste, boste naša last! "

Dvigni krila

Sreča kot virus

Čudoviti možgani

Začnimo širiti "virus sreče". Sreča je nalezljiva.  Znanstveniki na harvardski univerzi so opazovali skupino 5000 oseb v obdobju dvajsetih let. Ugotovili so, da lahko srečanje popolnega tujca osreči še leto dni po dogodku. Če smo srečni, ima najbližji sosed za 34 % večjo možnost, da postane tudi on srečen. Prijatelji, ki  živijo v krogu okoli 1,6 km, imajo prav tako za 25 % večjo možnost za boljše počutje.
Tradicija, da novemu sosedu prinesemo pecivo ali rožo, je odličen začetek.

Vir: Čudoviti možgani

Sanje o pomračenem soncu in pomaranči

Sanjala sem, da sem bila v hiši. Bila sem s še dvema. En je bil  znanec, za drugega ne vem. Potem pa je nastala tema. Šli smo ven pogledat kaj se je zgodilo. Ura je bil 3 popoldne, ko bi moralo biti sonce visoko. Videli smo, da je nekaj pred soncem, kar ga zakriva, a se ni videlo kaj (videti pa je bilo kot raztegnjen oblak). Bila je skoraj čista tema. A sonce se je izza tega oblaka malce pokazalo, potem pa se spet skrilo in se nato spet pokazalo, nato sem se zbudila.

V drugih sanjah sem šla z enim črncem na pico. Vse naokoli so bili sami črnci. Potem pa ne vem kaj se je zgodilo, ampak na krožniku sva imela pomarančo. Vsak svojo. On jo je začel jesti in vem, da mu je en košček padel na moj čevelj, obute sem  imela adidaske. Pobral ga je in pojedel. Tudi sama sem lupila pomarančo in jo jedla....

Skrivnost sreče - nasvet iz onostranstva

Skrivnost sreče

 

Billy iz onostranstva: "Kot je tok življenja okrepil mojo omamljenost, lahko užitek okrepi tvojo radost. Ljudje veliko časa namenijo stvarem, ki jih delajo nesrečne - preveč se osredotočajo na pesek v ostrigi. Če želiš krepiti radost, bodi pozorna na to, kar ti je všeč."

Začela sem preizkušati Billyjev recept za srečo. ... Dolgo sem srebala jutranjo skodelica čaja oolong in v dlaneh čutila njegovo toplino. Ko sem šla mimo cvetličarne, sem kupila šopek belih lilij, med kuhanjem kosila sem si zavrtela Johna Coltranea, ko sem stala v vrsti v trgovini, sam si prepevala in se osredotočala na to, kar mi je bilo na obrazih ljudi najbolj všeč.

Usmerjanje pozornosti na stvari, ki so mi všeč, je postala moja duhovna praksa. Slankast veter na moji koži. Oglašanje galebov. Okus čokolade, francoski parfum... Hitro sem postala srečnejša. Moj svet je bil poln stvari, ki so mi bile v užitek - le pozorna nisem bila nanje.

Billy je o užitku kmalu povedal še več..... (nadaljevanje je v knjigi Posmrtno življenje Billyja Fingersa, Annie Kagan)