Skrivnost sreče - nasvet iz onostranstva

Skrivnost sreče

 

Billy iz onostranstva: "Kot je tok življenja okrepil mojo omamljenost, lahko užitek okrepi tvojo radost. Ljudje veliko časa namenijo stvarem, ki jih delajo nesrečne - preveč se osredotočajo na pesek v ostrigi. Če želiš krepiti radost, bodi pozorna na to, kar ti je všeč."

Začela sem preizkušati Billyjev recept za srečo. ... Dolgo sem srebala jutranjo skodelica čaja oolong in v dlaneh čutila njegovo toplino. Ko sem šla mimo cvetličarne, sem kupila šopek belih lilij, med kuhanjem kosila sem si zavrtela Johna Coltranea, ko sem stala v vrsti v trgovini, sam si prepevala in se osredotočala na to, kar mi je bilo na obrazih ljudi najbolj všeč.

Usmerjanje pozornosti na stvari, ki so mi všeč, je postala moja duhovna praksa. Slankast veter na moji koži. Oglašanje galebov. Okus čokolade, francoski parfum... Hitro sem postala srečnejša. Moj svet je bil poln stvari, ki so mi bile v užitek - le pozorna nisem bila nanje.

Billy je o užitku kmalu povedal še več..... (nadaljevanje je v knjigi Posmrtno življenje Billyja Fingersa, Annie Kagan)

Življenje v onostranstvu

Berem knjigo Posmrtno življenje Billyja Fingersa od Annie Kagan.

Knjiga mi je v redu za brati, ker je strnjeno napisana. Ni razvlečena ali dolgočasna.

O avtorici: "Annie Kagan ni medij ali jasnovidka. Ko jo je prebudil njen pokojni brat, je pravzaprav mislila, da se ji je zmešalo."

Billy iz onostranstva:  "....Ni tako kot na zemlji. Na vašem planetu je silno pomanjkanje dobrote...."

Knjiga: Invokacija angelov

Večje razumevanje stvari nas pelje v več sočutja in modrosti (k božjemu), zastrta zavest pa ima za posledico vse večjo ignoranco, več mentalnega trpljenja in nespretnih dejanj, ki lahko svetu zadajajo velike bolečine (k slabemu).

Zlo se v Tori dokaj zgodaj pojavi, kmalu za rojstvom človeštva, v drugem poglavju Prve Mojzesove knjige: "Gospod Bog je zasadil proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka... Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, tudi drevo spoznanja dobrega in  hudega." Že v naslednjem poglavju človeka zapelje kača, ki pravi: "V resnici Bog ve, da bi  se vama tisti dan, ko bi jedla z njega odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in hudo Le nekaj poglavij zatem je na Zemlji že toliko ljudi, da mu je že žal, da je ustvaril človeško vrsto." Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno (1 Mn 6.5), zato se je odločil uničiti človeštvo. S tem se  začne zgodba o vesoljnem potopu. 

V stavku tik pred tistim, ki opisuje, kako je Bog videl, kako velika je človekova hudobija, pa piše, da so bili takrat na Zemlji Nefilimi ali velikani (tudi padli angeli). 

V Henohovi knjigi se omenja, da so padli zaradi druženja s človeškimi ženskami, čeprav so najprej hoteli ponuditi človeštvu nauke o pravičnostih in  zakonih.

Iz teh razmerij so se rodili velikani, ki so pustili za seboj veliko razdejanje. Ravno v tistih časih so se ljudje naučili uporabljati orožje in druga orodja, s katerim so na veliko in po demonsko uničevali, to ravnanje pa je bilo v nasprotju z božansko modrostjo, ki je bila takrat na svetu nekaj naravnega. Ljudje so postajali vse bolj pokvarjeni in prav to je pripeljalo do vesoljnega potopa.

Satan se v Svetem pismu najprej pojavi kot obče ime, "tisti, ki nasprotuje" ali kot glagol, ki pomeni "nasprotovati ali ovirati", in ne kot lastno ime. Kasneje se v knjigah pojavi v obliki lastnega imena kot glavni tožnik. 

Vse navedeno je iz knjige: "Invokacija angelov, Rabbi David Cooper"


Je bil res mar le pohlep vedno tisti, ki je uničil predhodne civilizacije. In če je bil, zakaj se iz tega ničesar ne moremo naučiti?

Knjiga boste prebrali hitro. Je  razumljiva.  Ena izmed redkih knjig, ki ni debela, pa vendar pove več kot marsikatera "zelo obsežna" knjiga.

Mistika & Predana svetlobi

Predana svetlobi od Doreen Virtue je knjiga, ki se me je dotaknila. V prvem delu opisuje svojo življenjsko pot in podobne mistične izkušnje, kot jih doživlja, sem doživela tudi sama in jih doživljam. Zdi se mi tako neverjetno, da so ljudje, ki se jim dogaja podobno kot meni, ker o tem običajno nihče ne govori. V kolikor želite izvedeti več, morate prebrati knjigo, ker to so občasne nadčutne izkušnje, subtilne stvari, ki jih nekateri drugi ne zaznavajo.

Gre se tudi za izkušnje z duhovi prednikov. Ne samo ljudi, tudi živali.

Starodavni prerok, mistik in božji pisatelj Jakob Lorber

Po naključju sem odkrila Jakoba Lorberja. Velikega preroka, mistika in božjega pisarja, ki je pisal po božjem navdihu. Sicer je poučeval glasbo.  Kar me je pa še posebej presenetilo je pa to, da je o njem pisal tujec, točneje Kurt Eggenstein. Napisal je knjigo z naslovom Neznani prerok Jakob Lorber.  Res pa je, da je tudi Jakob pisal v nemškem jeziku. Napisal je Novo razodetje in še veliko drugih fascinantnih in preroških knjig.

Rojen je bil  22. julija 1800 pri Mariboru. Že 215 let je od njegovega rojstva, v trenutnem letu 2015 :))

Kurt Eggenstein:

"Šele nekaj desetletij se, zahvaljujoč pospešenim znanstvenim raziskavam Lorberjeva sporočila vedno bolj potrjujejo na najbolj osupljiv način, tako da današnji bralec gleda na to literaturo s popolnoma drugačnimi očmi kot prejšnji rodovi."

Jakob Lorber, Velik evangelij,  VIII, 72 poglavje:

"Primitivni ljudje (predadamitski) še niso orali zemlje, čeprav so že imeli svojo živino. Živeli so primitivno nomadsko življenje, niso nosili oblačil niti niso gradili hiš ali celo koč. Pripravili so si nekakšno vrsto gnezda  na debelih vejah dreves za življenje in spanje in so si tudi običajno pripravili zalogo živil, ki so jo postopoma porabili. Ko se je ohladilo, so se pomaknili v toplejše kraje. Niso imeli jezika, ki se sedaj uporablja med ljudmi; temveč so uporabljali bolj razločne zvoke, znake in govorico rok kot celo najrazvitejše živali in s si lahko med seboj sporočali o svojih potreba. Čeprav je to peto obdobje trajalo tisočkrat tisoč let, je človeška rasa tistega časa nadaljevala nespremenjeno nomadsko življenje in ni bilo opaziti nobenega kulturnega napredka.

Barva njihove precej poraščene kože je bila med temno in svetlo siva. Samo na jugu so obstajala plemena, ki niso imela dlak.Širili so se po nižinah do Adamovega časa. V Adamovem času, s katerim se začne šesto zemeljsko obdobje, se na posameznih delih zemlje še enkrat zgodi velika kataklizma z ognjem in vodo, in posledica ega je bila, da je predadamitska rasa  praktično izumrla.

Kot ljudje so bili velikani z veliko močjo in imeli so tako močne zobe, da so jih lahko uporabljali kot orodje za sekanje."

Tudi v Epu o Gilgamešu je omenjen divji poraščen velikan - kot najstarejši zapis, kar jih obstaja, pa tudi v Homerjevi Odiseji se pojavljalo velikani, ne smem pozabiti na Biblijo, kjer je napovedano, da bo Davidova rasa zmagala in se ohranila....

Vendar me je pri vsem tem opisovanju velikanov nekaj zmotilo. Starodavni predniki so velikane slikali precej drugače, kot jih slikajo danes, precej lepše. Zakaj morajo velikane slikati popačeno oziroma grše in ne take kot so v resnici bili? Ampak to je že druga tema.

Skratka fascinantno branje. Najbolj fascinanten pa je bil  v knjigi opis vesolja in galaksij.... mega kul.

Ja, med majhnimi in skromnimi Slovenci so zelo, zelo veliki ljudje....