Danes sem bila spet na Jakobu. Zdel se mi je bolj sprehod, kot pa pohod hi hi Iz spodnjega parkirišča sem šla ob 16:10, do koče sem prišla ob 17h. Dol sem prišla pa v pol ure.
Kaj se mi je zgodilo na poti?
Ko sem šla gor je stalno listje šelestelo, tako zelo, da se na to sploh nisem več ozirala. Tik pod vrhom, pa vidim tik pred seboj miš, ko me gleda hi hi.
In takrat si mislim, kaj bi bilo, če bi se bala miši, kot se jih nekatere ženske?
Ampak kaj se je zgodilo pa na poti navzdol je bilo še bolj nenavadno. Eni so šli gor, jaz dol, in takrat med nami iznenada čez cesto steče miš, tik pred nosom hi hi
Res pa je, da sem si na Jakobu na klopi malo odpočila in takrat sem videla ptici ujedi, kako krožita v zraku. Ja, najbrž sta si ogledovala "mišji" teren.
Težko si predstavljam žensko na poti na Jakoba, ki se boji miši. V bistvu si je sploh ne morem.
Ko sem bila na vrhu sem opazila ene par "moških" vsi prešvicani, da je kar teklo od njih, meni pa ni bilo jasno, kako je to mogoče, da so se tolk premočil, da so prišli na en tak kucl. Meni se je ta kucl zdel bolj kot ogrevanje za kaj višjega, izhodišče.
Jest ne vem več, kaj se to dogaja z moškimi v tej državi, pa sej so postali hujši ko vsaka baba.
Ni komentarjev:
Objavite komentar