Moj dnevnik

15.8 sem bila na Kamniškem vrhu 1259! To je bila različica družinskega izleta.  Glede na to, kako je bilo na Begunjščici vroče, je bilo na Kamniškem vrhu prav mrzlo.


18.8. Na hitro sem spekla skutni zavitek. Listnato testo, skuta, sladkor... Slatno in okusno. Naslednjič bom naredila čokoladne kuglice s kokosovo moko,.....

19.8 sem se šla spet kopati na Bled. Spet me je nekaj pičilo, čeprav sploh ne vem kdaj :)

20.8. Sposodila sem si knjigo I've Got Your Number - Sophie Kinsella. Po branju te knjige sem se veliko bolje počutila. Sicer je pa to tudi eden izmed  razlogov, da berem ljubezenske knjige.

Hribi: Begunjščica (2060 m) & čas, kot da ima moj dan 19 ur

To poletje sem v primerjavi z drugimi zelo malo aktivna.

Res je sicer, da sem šla maja dvakrat na Strožič, vendar se je potem ustavilo.

Danes sem se nekoliko težja odločila kam naj grem. V mislih sem imela več gora, vendar sem vedela, da višje od 2.000 metrov ni dobro iti, ker nimam več toliko kondicije. Premalo sem bila aktivna.
Skratka na koncu sem se odločila, da grem na Begunjščico (iz Zelenice) in to samo zato, ker je blizu in tam še nisem bila.

In se ve, kot naročeno sem morala ta dan vrniti še knjige v knjižnico, (sicer bi imela veliko zamudnino) Še dobro, da se odpira ob 8:30. Vzela nisem pa čisto nobene. Zadnje čase imam bolj "prefinjen" okus in mi je tako malo stvari všeč, pa naj se gre za hrano, ki mora biti boljša, ali za knjige, ki morajo biti boljše kot so bile ali karkoli drugega.

Po kratkem postanku v knjižnici sem bila že na poti na Ljubelj. O kako čudovito vreme je bilo, v bistvu je bilo tako čudovito, da imam malo opečene roke in rame, pa tudi na obrazu se mi malo pozna. Skratka skoraj tako sem "pisana" kot papiga.  Ja, na vrhu Begunjščice sem se mazala s sončno kremo, na brisači, se ve :) Po obrazu pa sem se namazala že doma (30 zaščitni faktor, samo ni pomagalo za cel dan). Sej dejansko je na vrhu skoraj tako, kot na morju, le da je nebo namesto morja. 
Ko sem se za nekaj časa ustavila na trati na poti na Begunjščico, so se mi pridružili metuljčki. Prišli so mi na roke, rame, noge, celo na obraz :) Le kakšen vonj sem morala imeti :)

Seveda so se dogajale še druge stvari, ki kot vedno ostanejo pri meni. Seveda vse v smislu simbolizma.

Na poti navzdol mi je zmanjkalo vode. 1.5 litra ni bilo dovolj. Sej ne, da bi bila tako žejna, da bi me to gnalo po bližnjici. Pa vendar, ko sem prišla do poti, ki vodi čez melišča sem se odločila, da se kar po melišču spustim do koče. Namreč iz tega melišča se zelo dobro vidita 2 koči na Zelenici in mislim, da je tisto drugo hlev za živino. Tam pa je tudi voda. No, to je bil vsekakor najbolj zanimiv del dneva. Po melišču navzdol gre kar hitro, ker odrivaš kamenje s čevlji in prideš hitreje do cilja. Ustavilo se je nekoliko kasneje, ker je konec melišča obraščen s borovci. Ti borovci so bolj pri vrhu manjši, nižje pa večji in tesno skupaj (se ve zaradi kamenja), zato prehod čez večje sploh ni bil videti lahek.

In potem je bilo treba najti pot čez to borovsko melišče. Videti  je bilo kot labirint (določene poti pač niso vodile nikamor). Mislim, da mi je dokaj hitro uspelo najti pot, kar odprla se je pred mano. In ta pot je vodila v gozd. Zanimivo, koliko pajkovih mrež je bilo speljano tam. Tega na običajni poti res ne vidiš. Skušala sem jih seveda zaobiti ali preskočiti, a vse niso ostale nepoškodovane :) Pot po gozdu pa ni bila nič posebnega. Le ko sem hotela do koče so mi prvi prehod zapirale krave in konje, tako da sem morala iti še malo nižje in potem nazaj gor do koče in končno, tam je bila - voda.

Z Zelenice vodi pot na Stol (3. ure), Vrtačo ter na Begunjščico (2,5 ure). Na Stolu in na Vrtači sem že bila, medtem ko sem bila na Begunjščici prvič.