Dela je dovolj

Dragi, častitljivi bralce mojega skromnega bloga.

Še vedno sem zaposlena. Trenutno z iskanjem dela.  Kljub moji visoki izobrazbi bi sprejela kakšno počitniško delo, da sploh vidim, kako je ubogim študentom in dijakom, da bom v prihodnosti sposobna bolj sočustvovati z njimi.
Z veseljem bi zatorej pomagala v kakšen kampu, na počitniških delavnicah, taborih, z inštrukcijami, tudi pri poučevanju, vendar imam ta problem, da imam premalo veščin mreženja, saj vse mreženje namesto mene naredijo že drugi ljudje iz same gole ljubezni do mene.

Jutri bo moj članek že v vseh časopisih, tako Delu, Dnevniku, Večeru, Demokraciji in ostalih, kar jih je še ostalo, ker sem tako izvirna, inteligentna in zrela oseba, ki nikoli ne zamudi niti sekunde, da ne bi iskala primernega dela zase.

Kot vidite mi gre pisanje odločno od rok. Lagati vsekakor ne znam. Vedno vse napišem po pravici in resnici. Vsekakor bi morala biti plačana za moje izvirne in nadvse domiselne članke, katerim pod tem soncem ni para.

Razmišljam, da bi prevedla delo od Nostradamusa: Epistle to Henry 2, vendar se mi zdi, da ljudje moje hude izvirnosti in bogate intuicije vsekakor ne bodo znali prav ceniti v tej naši umazani od mestnega prahu, torej sivi Ljubljani. Ko bo Ljubljana spet bela, kot je bila bela nekoč, bodo ljudje spet znali ceniti čistočo in seveda mene, predvsem zato, ker so mi nadvse ljuba bela oblačila, katerih se nikakor ne morem nanositi, zato si vedno ob nošenju belih oblačil poslušam še pesem: Nosi mi se bela broja al boja, ali nekaj takege, no po slovensko se reče barva.

Ops malo sem zašla z zastavljene teme. Ja, vsekakor sem pripravljena za denar storiti več, kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor sem se pripravljena dodatno izobraževati, kar ni tako, samo po sebi umevno, saj ljudje več ali manj plačujejo za izobraževanja, jaz pa se udeležim izobraževanja le, če mi ga plačajo. Vsekakor se nadvse cenim tako sebe, kot svoje sposobni. Jaz sem vsekakor naravni oziroma božji dar. Mene bi si želeli v vsakem podjetju. A kaj, ko se naša slovenska podjetja tako zelo malo cenijo, da mi na noben način ne dajo zaposlitve. V resnici mi je tako še bolj všeč, saj za tako podjetje, ki se tako nizko ceni, da mi ne da zaposlitve, tudi sama nikoli ne bi hotela delati. Jaz sem namreč genij in meni ni enakega pod tem soncem, kar Jupiter, ki je najvišje v moji karti zelo dobro ve.

Od vseh tem 105.000 ljudi v Sloveniji, ki iščejo zaposlitev, sem vsekakor jaz najboljša, najlepša, najpametnejša, najbolj izobražena, kljub temu, da nimam doktorata in še bi lahko naštevala, do neskončnosti, ampak potem bi me takoj obtožili, da se samo hvalim, da me je samohvala in da sem en velik samospev, kar pa sploh ni res. Če bi me obtožili za kaj takega, bi bila moja damska narava v meni do skrajnosti užaljena in tega si seveda vi, moji zvesti občudovalci nikoli, niti v sanjah ne bi drznili narediti. Kajti vi me obožujete in ljubite, kar ste dokazali in dokazujete z branjem tega najboljšega bloga na svetu, ki mu ni para. Veste,  vsi bi radi imeli točno tak blog, kot je moj, problem je le v tem, da tega nihče ne upa vprašati, kako se ga naredi.

Tako, sedaj pa grem in skep  prepuščam vam, moji dragi oboževalci. Sej vem, da me do onemoglosti obožujete, samo tega si ne upate priznati. Dela mi ne nudite zato, ker menite, da sem previsoko na družbeni lestvici, da bi sploh lahko dobila delo oziroma delala.  V meni se namreč pretaka plava kri, to vem zato, ker se mi po telesu stalno pojavijo modrice in kaj bi torej  lahko drugega sploh še pomenilo, razen tega, da imam modro kri. Seveda jo imam, kako bi pa sicer modrice nastale.

Moja inteligenca in modrost je brez vsake meje, kot lahko vidite, pardon moji dragi, sklepate iz napisanega. Vpisala bi se v Menso, po opravljenem IQ testu, za katerega sklepam, da bi ga opravila brez najmanjše napake, če bi ga le šla delat, ker ga seveda nikoli ne bom šla delat, ker bi bilo to preveč sramotno zame, da bi vsaj malo dvomila v moje lastne sposobnosti. Take potrditve, jaz, z mojo modro krvjo, dokaz za katero so seveda modrice, nikakor ne potrebujem.

Če boste slišali za bolj sposobno osebo od mene, mi vsekakor javite, rada bi jo namreč videla na lastne oči. Vendar sem vsekakor prepričana, da taka oseba vsekakor ne obstaja, zato mi seveda ni treba nič javljati, saj vem, da bi to delali le iz golega ljubosumja in nevoščljivosti, da bi začela dvomiti v svoje lastne sposobnosti.

Rada vas imam moji dragi prečudoviti oboževalci, saj če to ne bi bili, vsekakor ne bi dobili niti linka na ta blog, saj je moj blog dostpen samo najbolj elitnim ljudem tega sveta.

Majevske prerokbe

Indijanec iz plemena Cree:

"Ko bo posekano zadnje drevo,
ko bo zasturpljena še zadnja reka,
ko bomo ujeli še poslednjo ribo,
samo takrat boste ugotovili,
da denarja ni mogoče jesti."

American Idian Quote:
"When the Last Tree Is Cut Down,
the Last Fish Eaten,
and the Last Stream Poisoned,
You Will Realize That You Cannot Eat Money"

Nostradamus: "the dead will come out of their graves"

Century X, quatrain 74, English translation.

The year of the great seventh number accomplished,
it will appear at the time of the games of slaughter,
not far from the age of the great millennium,
when the dead will come out of their graves.


HUDA JAMA - Barbarin rov! 

Kopanje v Bohinjskem jezeru ali en počitniški dan

Včeraj sem se kopala v Bohinjskem jezeru. Tja sem odšla s sestro in nečakinjama. Moram reči, da voda ni bila premrzla za kopanje, kajti imela je kar 23 stopinj. Vreme je bilo prečudovito, sončno, čeprav, ko smo se peljali v bohinjsko smer sploh ni bilo videti tako. Nebo je bilo namreč polno oblakov. A ko smo prispeli je pihal veter, kar v takem vremenu nakazuje izboljšanje stanja (razpiha oblake).

V glavnem pokrajina oziroma razgled na okoliške gore je bil prečudovit. Gneče ni bilo, bilo je vroče. Tudi obala je bila zelo urejena, sence pod drevesi tudi ni manjkalo.

Najbolj so mi v spominu ostali kačji pastirji, kajti njihova pot je bila črta med obalo in jezerom. Sprva nisem vedela zakaj je tako, a takoj, ko sem videla metulja, ki je letel nad jezerom in se za trenutek ustavil na gladini, mi je postalo jasno, kajti metulju je komaj uspelo zbežati pred ribo, ki se je pognala iz vode za njim :)
Dejansko je kačji pastir letel po tej črti in čisto slučajno sem jaz mejila z nogami na to črto. Kačji pastir se je ustavil, šel nekaj metrov nazaj in nato vzel zalet in šel naprej :)

Letošnje poletje je znano tudi po velikem številu miši, zato smo seveda dobili tudi obisk miške. Dejansko je miška prišla skoraj na brisačo in ni pokazala nobenega strahu :) Iskala je hrano. Nekdo je vrgel košček hrane in miška je šla do njega in ga začela glodati. Glodala je toliko časa, dokler ga ni pojedla, nato pa je odšla. Ni se pustila motiti. Nekateri so jo skušali odgnati, s tem, da so prišli blizu a zaman, sami so si našli drug kraj za poležavanje.

Na splavu, nekaj deset metrov oddaljenem od obale, pa je bil pajek :) Zanimalo me je, kako mu je uspelo do tja, glede na to, kako so ribe "lačne".

V glavnem, pogled na preostanek jezera in gore v daljavi, meglico in na sončno svetlobo, ki se je odbijala od jezera je bil naravnost fenomenalen. Skoraj vsak ta drugi dan me stisne, ker nimam fotoaparata, da bi delala "božanske" slike.

Po prihodu domov je mama skuhala večerjo, jaz pa sem spotoma kupila še sir. Tako smo imeli na mizi juho, pohane bučke, pohan sir, pohano meso, ta mlad/nov pečen krompir kifeljčar ter kot solato: paradižnik s čebulo. Moram reči, da sem se po dolgem času spet najedla malo bolj, kot običajno.

Čeprav je res, da sem dan prej jaz naredila pohan sir in pečen krompir,.... pač, bila sem lačna, pa sem naredila kosilo po mojem okusu. 

Kolesarjenje

Torek je bil dan za kolesarjenje. Dopoldne je sicer kazalo slabo, a se je popolne zjasnilo, zato sem se odpravila kolesarit. Ne vem od kje imam toliko energije, ampak imam jo. Mislim, da je za to kriv Mars na mojem ASC. Mars vedno vnaša aktivnost in energičnost v življenje, včasih pa tudi prenagljenost in prepirljivost, odvisno od aspektov.

Najprej sem šla s kolesom v Kranj, kjer si kupila še eno SIM kartico za telefon (6 €). Razmišljala sem, da bi si vzela telefon z naročnino pri Simobilu, ki stane 9 € na mesec. Naročnina vključuje 75 minut zastonj pogovorov v katerokoli omrežje. Fora je pa v tem, da če to prekoračiš potem plačaš kar 20 centov, tako da je to res samo za tiste, ki ne telefonarijo veliko.
Hotela sem že vzeti telefon z naročnino, vendar mi noben izmed telefonov ni bil všeč. Nato sem hotela vzeti samo telefonsko številko na naročnino, pa so mi rekli, da moram kljub naročnini plačati 12 € za številko, zato me je seveda vse minilo.
Na koncu sem si kupila eno izi kartico za 6 € in rešila problem.


Tako se je moja pot začela. Nato pa sem šla s kolesom še do Preddvora, kjer se ustavila ob reki in kot običajno, brala knjigo - Umetnost astrološkega predvidevanja.

Glede na to, da je bilo zelo vroče je bilo tam kar nekaj ljudi. Prva stvar, ki sem jo opazila je bila ta, da so bile vse ženske močnejše od mene, no dobro no, na koncu je prišla še ena, ki ni bila ravno debela.

Poleg tega od daleč oziroma na drugem koncu vidim enega moškega, ki sedi na tleh in kuri ogenj, pa se mi film takoj zavrti nazaj v zgodovino in v moji bogati domišljiji že vidim neadertalca, ki na prostem, napol gol kuri ogenj :))

Nato pa pride še en par in drug drugemu nekaj dela,... kot bi si nekaj brskala po laseh, obrazu :)) in spet se takoj spomnim na tiste opice v džungli, ki si urejajo kožuh, druga drugi (tako izkazujejo status)....   In ne morem si pomagati, ne da bi se nasmejala. Poleg tega je bil tam še en starejši moški s psom, ki mu na noben način ni dal miru, ker se je hotel igrati, pol je seveda obupal in odšel.