Četrtek je že skoraj mimo,..... jaz se pa še kar iščem in nihče me še ni našel :)

Četrtek je že skoraj mimo.

Moram se spet spraviti v red. Danes sem s tem namenom "pospravila" moje zapiske, sej veste tiste listke na katere zapisujete reke iz knjig, dobre misli in načrte za prihodnost, katere itak ne izpeljete, ne glede na to, da ste se odločili, da tokrat pa ne boste odnehali, ampak boste vztrajali, pa naj gre za anticelulitne vaje, tečaj kitajščine ali pač plan za prihodnost, ki vam pove, kako skozi majhne in enostavne korake doseči velike uspehe. Skratka rabila bi vedro mrzle vode, ki bi ga name nekdo zlil, vedno, ko bi hotela odnehat. Ampak kje naj dobim človeka, ki bo vedel kdaj hočem odnehat oziroma kdaj odneham, da o vedru mrzle vode ne govorim,....

Tudi danes sem poskrbela za rekreacijo. Spravila sem se na kolo in šla do "mlakuž". Nekaj ljudi se je kopalo, vendar je za moje pojme voda preveč motna in dvakrat ni za reči, da je kdo vrgel notri kakšno eksotično domačo žival,..... Skratka lansko leto sem se kopala in moram reči, da se je nekaj plazilo po dnu in nekaj se je zapletalo med noge,.... tko da,.....

Ta trenutek se pa počutim kot v disku. Stalno se nekaj bliska in blešči,.....

Sreda

Spet sem šla gledat tistih 5.tipov.com v center Ljubljane. Vse je bilo kul in super, kot v pravljici, potem pa ene par kur okoli mene začne kadit in ohhh kako mi lahko uničijo tak lep dan,.... čeprav je res, da so bili vonji že prej nekam "čudni", pa ne  zaradi cigaret. Ko bi vsaj kakšno travco kadili, k lepo diši,  ne pa ene stare cigarete k smrdijo k hudič. Ja tipi so bili zabavni in duhoviti kot zmeraj.


Skratka Ljubljana je bila včeraj ob osmih  zvečer zabasana totalno. Vse ulice smo blokirali in zavzeli,... okupirali,... ljudje so bili nagneteni kot sardele,.... pa tudi vonji so bili na čase tako močni, kot pri ribah,....

Deci vina zares spremeni moje razpoloženje, a kaj, ko so moje sive celice alergične na vino,... in se ga izogibajo kot hudič križa. Skratka sej so ful aktivne v tistem času (ker pripravljajo kufre), samo potem pa vzamejo cule in me zapustijo,..... Torej, če je videl ali našel sive celice. MOJE SO. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne,  časa ga lepa nagrada. Skratka uspelo se mi je preriniti do mesta, kjer se je dobro slišalo, čeprav najbrž samo zato, ker se je veliko ljudi obrnilo in odšlo zaradi gužvanja, ampak se je še vedno ogromno ljudi gužvalo....  In ko smo že pri "gužvanju". Nekateri se tako radi "gužvajo" v dvoje, potem pa jim pokažeš pravo gužvo, pa jih vsa korajžnost mine  he he he

Sicer sem pa včeraj skoraj pol dneva iskala krompir po Kranju, zato sem skoraj zamudila  :) Ja našla sem ga in to debelega, pa še to samo zato, ker me je spreletela misel, da mi ga ne bo uspelo dobiti. Skratka tudi jaz imam debel krompir, samo nekaj časa rabim, da ga najdem :)

Torej vam ne bo težko uganiti, da že nekaj dni jem KROMPIR,.... :) Ja, več ali manj samo krompir, čeprav je bila danes na jedilniku tudi pica z dodanim paradižnikom in čebulo.

Torek
V torek sem šla rolat. Na poti proti avtu se mi je v oko zaletela mušica. Sej veste kako je to neroden, posebej še, če pri sebi nimate ogledala. Skratka padla mi je oči, zato sem se sklonila naprej. Navadila sem se, da če mi kaj pade v oči, da pustim roke pri miru in gledam v tla (s sklonjeno glavo), dokler mušice nekam ne naplavi (ponavadi sicer v tem položaju mušica ven pade). Potem mojstrsko vzamem ključ in žepka za ključe in lovim sončno svetlobo (valda ključ rabim kot ogledalo) in opazim, da imam mušico pri kotičku očesa. Vmes pa se mi je nekajkrat zazdelo, da slišim konja oziroma kopita. Zdelo se mi je, da prihaja od zadaj. In ker je postajalo vse glasnejše se končno dvignem iz pozicije v kateri sem bila (z očmi uprtimi v tla) in pogledam nazaj, a tam ni bilo nikogar. Potem pa na moji desni strani zagledam čredo krav, ki bulji vame :))))  in pol še jaz buljim nazaj,.... :)))  Imam namreč dolge temne lase in sam Bog ve, kaj so si krave mislila, ko sem tam nekaj časa stala v taki "poziciji". Sicer pa je rolanje po sorškem polju res čudovito.

Moj dnevnik - zapisi parih dni

V petek sem bila na dobrodelnem koncertu :) Bili so super, najboljši,... Hvala za tako čudovit dan in presenečenja!

V nedeljo sem prekolesarila del gorenjske. Bilo je čudovito a mrzlo vreme. Po dežju.  Prekrasna pokrajina. Spotoma sem obiskala še ribnik s paglavci, izvir sredi asvaltne ceste, moj skriti kotiček sredi jase obdan z drevesi, srnice, ki se niso pustile splašiti, ponija (dobil je nekaj listov regrata), kozico in oprala gume v luži sredi naselje :)
Spotoma opazila še "znamenja", ki imajo seveda pomen samo zame :)

Le ljudi je bilo bolj malo,....Verjeli ali ne, če se potikate po mojih koncih imate večjo verjetnost, da naletite na žival, kot na človeka (če vse živali včeraj skupaj seštejem vključno s čredo krav, potem o tem sploh ni dvoma).

Danes pa me nekaj muči,... en občutek,.. sprašujem se, kaj se dogaja z mano,... nekaj se,.. ampak še ne vem točno kaj.

Sanjalo se mi je, da sem se peljala s kolesom po idilični podeželski cesti, kjer je na obeh straneh rasla pšenica, zrela pšenica, zlata. Prizor je bil fascinanten. Spomnim se, da sem v sanjah občudovala pokrajino. Dogajalo se je nekaj podobnega kot včeraj, le da je bila v mojih sanjah pšenica že zrela, skratka podeželska idila.

Te sanje pomenijo sicer samo lepo in dobro.

Po Stari sanjski knjigi pšenica sama nakazuje na pridnost (danes sem se dokončno odločila, da bom osvojila 4-urni delovni teden.) Bom in pika.
Cvetoča pomeni bogastvo in čast (oh, ko bi bilo vsaj kej takega in ne bila samo kopija včerajšnjega dneva). Baje pomeni videti klas visoke časti.  Hm, kje sem že ostala, a to se je meni sanjalo? Škoda k je nisem jedla ali štela, potem bi to pomenilo lep dobiček. Vse skupaj pa naj bi bilo popestreno še z ljubeznijo,....

O kako se tole dobro bere:

Dreaming of wheat, foretells that you will live a rich life and have good cash. 

Googlov zemljevid za začetnike

Ste se kdaj vprašali kaj vse vam omogočajo Googlovi zemljevidi poleg tega, da lahko vidite zemljevid v 2D (kot navadni  zemljevidi) ali 3D (satelitski posnetek)? 

Google vam poleg naštetega ponuja še cel kup povezanih storitev, kot je npr.
- prikaz poti iz kraja A v kraj B s poljubnimi vmesnimi kraji in dodatnimi možnostmi ( npr. izpusti cestnine, avtoceste ipd.).
- na  zemljevid lahko dodate svoje podjetje
- ustvarite svoj zemljevid na katerem označite npr. pot, področje in dodajate fotografije ter ga delite z drugimi
- kopirate  zemljevid in ga vključite na drugo spletno stran,... 


Čisto od začetka in za čiste začetnike: kje se Googlov zemljevid sploh dobi in kako se ga uporablja....

1. Na spletni strani http://www.google.si kliknite na zavihek [ZemljeVidi] (nahaja se na vrhu strani).

2. Pred vami se bo odprlo novo okno. V iskalno vrstico vpišite želeno lokacijo npr. LjubljAna in kliknite na gumb [Preišči zemljeVide]. Odprl se vam bo zemljeVid LjubljAne.
a) Na zemljeVidu levo se nahaja nahajajo gumbi s katerimi se premikate po zemljeVidu (navigacija),
b) medtem ko na desni strani lahko izbirate med različnimi lastnostmi zemljeVida. Če greste z miško na/čez gumb [Satelit] se vam bo odprlo novo okno z naslovom [Zemlja] in seznam izbir, v kolikor pa boste pa boste kliknili na gumb [Satelit] boste pred seboj dobili Satelitski posnetek zemlje. Oba posnetka tako privzeti [ZemljeVid] kot [Satelit] sta 2D. V kolikor se želite vrniti v prvotno stanje ponovno kliknite na ta gumb, kateri po novem nosi ime [ZemljeVid],  če pa želite zemljeVid pregledovati v 3D, potem pa kliknite na gumb [Zemlja]. Na levi strani se bo pojavilo, (nad obstoječim), še novo navigacijsko orodje s katerim lahko poljubno obračate zemljeVid (za 3D navigacijo). Možen pa je še en pogled na zemljeVid, imenuje pa se [Terem] (podoben je reliefnemu zemljeVidu v 2D). Dobite ga na seznamu, kateri je viden, če se z miško postavite na gumb [ZemljeVid], [Satelit] ali [Zemlja].


Prikaži večji zemljevid

Seznam ima sledeče možnosti izbire: [Promet], [Fotografija],[Spletne kamere] [Wikipedija] ipd. Če boste miško pustili nekaj časa nad enim izmed teh gumbov, se bo poleg pojavila razlaga. V kolikor boste izbrali [Promet],  bodo nekatere ceste na zemljeVidu spremenile barvo glede na pretočnost. Istočasno se bo na dnu zemljeVida pojavila tudi legenda, ki bo razložila pomen barve. Za ogled fotografij mest kliknite na gumb[Fotografije], če pa si želite videti posnetke prometnih kamer, pa kliknite na gumb [Spletne kamere]. Sicer ne boste videli videa v živo, temveč le posnetek  prometne kamere (npr. sliko kamere pred uro, ali dvema, čas je različen glede na lokacijo).

3. Na levi strani se vam ponuja še več možnosti.
a) V kolikor želite na zemljeVidu označiti pot iz kraja A v kraj B to brez problema lahko storite s klikom na [Prikaži navodila za pot]. Kot pove že ime samo, boste dobili tudi navodila. Odprlo se vam bo novo okence. Vnesite kraj A in kraj B ter način potovanja (z avtom ali peš). Dodajate lahko poljubne (vmesne ali končne) kraje pod C, D, E itd. Vse kar morate storiti je le to, da kliknete na [Dodaj cilj], ki se vedno nahaja pod zadnjim dodanim krajem. Poleg navedenega se nahaja tudi [Pokaži možnosti]. S klikom na to opcijo lahko izbirate še med dodatnima lastnostima. Če nimate vinjete potem izberete opcijo [Izogibaj se avtocestam]. V kolikor pa nočete plačevati cestnine pa izberite [Brez cestnin]. Za izračun poti morate klikniti le še na gumb [Prikaži navodila] in izpisala se vam bodo podrobna navodila vključno s potjo označeno na zemljeVidu.  Za odstranitev poti iz zemljeVida se morate postaviti z miško poljubno na eno izmed polj na desni strani: [Zemlja] [Satelit] ali [Zemljevid] in sicer samo zato, da se vam izpiše seznam. Na seznamu boste našli [Navodila za vožnjo/hojo] in zraven križec. Kliknite na križec in pot z navodili bo odstranjena.
Primer:


Prikaži večji zemljevid

b) Nastavite lahko tudi privzet kraj, ki bo viden vedno, ko boste odprli zemljevid. To storite tako, da kliknete na [Nastavi privzeto lokacijo] in odprlo se vam bo vnosno polje v katerega vnesete željen kraj. Seveda ga morate tudi shraniti.

c) Imate podjetje in ga želite dodati na Googlov zemljevid? Kliknite na [Dodajte svoje podjetje v Google Zemljevid]. Za storitev je potreben Googlov račun.  V kolikor ga že imate se logirajte (na desni strani) in odprlo se vam bo okno z obrazcem, kjer boste morali najprej vpisati telefonsko številko podjetja in izbiro potrditi. Pojavil se bo nov obrazec za vnos podatkov. Izpolnite ga in [Pošljite].  Če pa še nimate Googlovega računa si ga boste morali najprej ustvariti. Kliknite na [Prijavite se  zdaj] (nahaja se pod vsebino) in sledite navodilom.

..... sledi nadaljevanje




Prikaži večji zemljevid

Iz zadrege v zadrego

Priznam, da mi je film kot je Dnevnik Bridget Jones in knjiga Moje skrivnosti malo pomagala omiliti zadrego, namreč na RTV portalu sem našla opis tipične Angležinje 21. stoletja:




"....Bridget nenehno pada iz zadrege v zadrego, se sramoti in smeši."


Človek bi si mislil, da se to lahko dogaja samo ljudem v romanih, dokler ne izkusi na lastni koži,.... :)
O hvala ti Bridget oziroma Ema, samo da vem, da nisem edina.

 http://www.rtvslo.si/kultura/na-platnu/dnevnik-bridget-jones-2/133609

Še en padec, še eno lekcijo sem osvojila: prostovljno delo na prireditvi

Pred časom sem delala kot prostovoljka. In če povem po pravici, me še nikoli v življenju ni bilo tako sram.

Začnimo kar na začetku. Že takoj zjutraj sem se zgubila. Kje zaboga  je ta oder, kjer se dobimo? Po nekem čudnem naključju ga potem le najdem, čeprav izstopa na 100 km. Ok, očitno nisem ravno genij. Sem pač prišla z druge strani. Potem ko smo zbrani tam, se razdeljujejo vloge. Vsi udeleženci najprej dobimo majičke in izkaznico, da se ve, kam spadamo. In nato preostale punce oddajo napotnice. Jaz pa WTF? One so plačane, jaz pa ne? In potem si mislim: samo jaz vedno delam zastonj. Vsi drugi so vedno plačani, samo jaz nisem,.... No ja, sicer je pa res, da sem se javila prostovoljno,... ampak ne morem mimo dejstva, da SAMO JAZ vedno delam zastoj. Sej, ko gredo vsi drugi na dopust sem tudi SAMO JAZ doma. Ko sem se jaz tako namislila, da se mi vedno in povsod godi krivica in to samo meni, so se vloge že razdelile. Res pa je, da s precejšnjo zamudo, namreč oseba, ki nas je razdeljevala  je bila tako raztresena, da sploh ni več vedela koga je kam poslala, zato je morala vso zadevo še enkrat preveriti...

In potem sem dobila svojo vlogo. Ampak tukaj se moja prav zadrega šele začne. Sem športnica, zato imam razvite noge, kot kakšen nogometaš :) Tega se zavedam zato običajno ne nosim kril (vsaj ne kratkih). Včeraj pa sem bila lutka s krilom. In ker je bila maska težka, so bile napete vse mišice,..... In moje misli so bile: nihče me ne pozna, nihče me ne gleda v noge, nihče, ne me gledat v noge, ne me gledat, pa sej nosim masko.... in potem, ko misliš, da je vse najhuje že mimo, prideta mimo dve ženski in bruhneta v smeh. Ja moje krive noge so res ful smešne. Najraje bi se vdrla nekam v neznano in neskončno. Tako nerodno mi še nikoli v življenju ni bilo kot v tistem trenutku. Ampak v resnici so mi bile samo misli težke, dejansko mi je bilo čisto kul. Ko daš masko gor pozabiš skoraj na vse, razen na eno stvar,.... In otroci so bili res srčki. Tako cortkani in kul. Ob njih pa res pozabiš na vse. Njih ni brigalo, oni so me videli drugače. O hvala Bogu.

Potem sem šla seveda na pavzo oziroma preveriti uro in se obrisat, saj je kar teklo od mene, čeprav vročine sploh nisem čutila. Takrat pa v šotor butne ena oseba, ki je napovedala prihod Jankovića in nam rekla, da moramo biti takrat, ko bo Janković tam vsi veseli in navdušeni in oh in sploh. Meni pa po glavi še vedno rojijo moje noge, ko pa za hip ujamem še to predstavo, si pa mislim, pa sej nismo plačani za to, da bomo pred njimi opice špilali. Čeprav priznam, da ko sem nedolgo nazaj brala eno knjigo in je bila ženska oblečena v opico, sem si mislila, da tega pa jaz nikoli ne bi delala. Ko pa sem bila v tem kostimu bi dala vse za tisto tisti opičji kostim. Pa še nekomu bi bila podobna,.... samo še banano bi rabila,... ali pa si jo kar sposodila :) V enem skrivnem kotičku se je v moje misli splazila neka čudna želja,....

In malo pred tem, ko bi morala masko vrniti (oziroma po pavzi) smo morali z ostalimi udeleženci na prireditvi narediti krog, pač vsi mi, kateri smo nosili maske.  Ampak meni je bilo tolk nerodno, da sem to kar preslišala. In potem oseba na odru pravi: vsi morate narediti krog, vsi morate narediti krog, VSI MORATE NAREDITI KROG. Jaz pa gledam ko tele v vrata, še dobro da tega ni nihče opazil (ker sem nosila masko), kdaj bo kdo razprl roke, pa jih ni,.... moje noge so bile pa kot vkopane. Sploh se nisem mogla premakniti.  Dan je bil tudi namig, ampak jaz itak ne dojemam,.. a ne,... banana pamet, samo še opičji kostim bi rabila. Res pa je tudi, da so mi zjutraj dali navodila po katerih naj bi bila na obhodu  do takrat, ko  bo treba vrniti maske. Torej ta krog za mene v resnici sploh ni bil mišljen,.... čeprav,.... če sem bila že tam,...

In potem je bila ura že toliko, da sem morala vrniti masko. Ponje je prišel en tip, moram reči, da je bil ful v redu. O Bog, kakšen tip. No, že samo zato, se je splačalo priti na prireditev. Seveda potem jaz pokažem totalno navdušenje nad vsem in vse sprašujem, kaj lahko delam. Jaz sem prišla sem zato, da delam. Ja itak. In potem mi ena od organizatork reče, da moram odnesti kostim v avto, ja ni problema, samo to je pol padlo v vodo, k je prišel en tip, pa še ta, ta drug je eno hotel nesti, tako da iz vsega tega ni bilo nič.

Potem sem v šotoru ene malenkosti še pomagala narediti. Malo smo si izdelke, katere so sponzorji prinesli razdeljevali: bonbone :) Vitergin. Beri jedli. In spet je napočil čas za prostovoljce. Sprva so rabili 2 in takrat jaz sploh ne vem zakaj nisem pokazala nobenega navdušenja. V bistvu sem ugotovila, da sta ta dva imela vlogo smetarjev. Čudno, mar ne? Pa v resnici sem bila  totalno navdušena, samo kot bi vedela, za to pa nisem marala. Nato pa so iskali še eno prostovoljko in jaz sem se takoj javila, brez zadržkov. Bila sem prva. Prav grebla sem se.  In to je bila moja napaka. Kajti rabili so samo eno.

Oseba, ki me je pripeljala me je pač prepustila eni drugi za Pavlin kotiček, ki je bil očitno pod njeno pristojnostjo. In moja kalvarija se je začela. Naj se zgodba začne. Najprej mi je nadrejena ušla, pred mano, čeprav bi morale iti skupaj. Potem, ko sem jo dohitela, pa me je poslala nazaj še nekaj iskat. Tako, da sem se totalno osmešila že na vogalu  Pavlinega kotička, kjer sem spraševala enega drugega prostovoljca za pot, kotiček pa je bil pred nosom. Pridem tja in oseba mi da vodenke in me postavi pred prazno knjigo in mi reče, da je to za otroke, da bodo tukaj risali. In to je vse. Rekla mi je naj bom tam, sama pa bo šla po klopco za vodenke. Potem pa se jaz razgledujem po oklici in vidim, kako 2 pripravljata oder, češ, da se bo tam nekaj dogajalo, ampak pojma nimam, kaj se bo tam dogajalo. Jaz seveda nisem mogla stati tam, kot lipov bog na soncu, zato grem do tipa tam in ga vprašam, kaj bo, on pa mi reče, da se ob 2 začne predstava za otroke, pravljice. Rečem si ok, tukaj bodo pravljice, ob dveh se začne predstava, potem pa bodo otroci risali. In to je vse. Seveda sem bila zelo navdušena nad vso zadevo in pokazala svojo INICIATIVNO, jaz ne stojim kot lipov bog, ampak tudi naredim. Grem nazaj v bazni štab in se ponudim, da bom pa jaz priskrbela klopco za Pavlin kotiček. In res se takoj najde dobra oseba in mi pomaga nesti klopco do Pavlinega kotička. A nisem kul. Jaz sem pa res carica. Pokazala sem dobro voljo, navdušenje, voljo do dela. Ko sem tam čakala, pride do mene več ljudi z otroci in jaz jim veselo pripovedujem, da bodo tukaj ob 2 pravljice (to je bilo čez dobrih 10 minut) in da naj takrat pridejo nazaj. Tam mimo ljudje res niso hodili, ker je bilo na sredi trave, le slučajno je prišlo par ljudi pogledat.
Ure nisem imela pri sebi, ujela pa sem drugo organizatorko. Potem pa njo vprašam, kaj se bo dogajalo. Pove mi, da bo po predstavi tam nek ilustrator, ki bo risal po željah otrok. Zadeva mi postaja čedalje manj jasna, kaj a ne bodo risali otroci? Sprijaznim se z dejstvom, da mi je pač prva dala napačne informacije. Potem pa me ena oseba vpraša: kje so deke? Kaj, kakšne deke? Pa reče, ja deka za po tleh na katerih bodo otroci sedeli. Meni ni čisto nič jasno, nihče mi tega ni omenil. Napoti me nazaj po deke. Grem ponje ampak po tem, ko se je predstava že začela. Vmes, po mojem spraševanju (še pred predstavo) mi je nekdo še pokazal na teto Pavlo. Aha, ta kotiček je torej Pavlin kotiček, ker bo pravljice pripovedovala teta Pavla. Ja ok.
Ko stojim tam pri knjigi se sprašujem, kdo je ilustrator. Na klopcah pa sedijo ljudje, kateri so že prej prispeli z otroki seveda. Po mojem mnenju pač nihče od njih ni ilustrator in jim rečem, da se naj presedejo na dekce, ker jaz klop rabim, da pripravim vodenke, da bo ilustrator risal v knjigo. Seveda so vsi vljudni in se prestavijo, jaz pa pripravim vodenke. A nisem kul. Itak. Po mojem scenariju bo potem predstave konec in na vrsto bo prišel ilustrator, ki bo risal z vodenkami v knjigo po željah otrok. Kul. Ampak scenarij ni bil čisto tak. Kar naenkrat ena od organizatork reče: "Kje pa so risalni bloki?" Kaj, kakšni risalni bloki? Ja ilustrator bo risal v risalne bloke. S čim pa? Ja s flumastrom. Kaj? Kuga? A ne bo risal z vodenkami v knjigo? NE. In takoj napoti eno drugo prostovoljko po risalne bloke in flomastre. In potem ko prispejo bloki pokaže napovedovalec na ilustratorja. O fak, a to je tisti tip, k je sedel na klopci in jaz sem mu rekla, da nej sp..... In potem dejansko začne ilustrator risati na odru v tiste bloke za otroke, kateri so prispeli z zamudo, tako kot dekce. Ja, samo še tega se je manjkalo. Sprašujem se, če je z mano vse v redu. V moji glavi že iščem luknjo v spominu, kaj če so mi nekoč že vse povedali? Je to mogoče? Mogoče so me medtem ugrabili marsovci in sem pozabila vsa navodila, ker so mi izbrisali spomin. Potem pa, ko sem nekaj omenila organizatorki mi reče: ja veš, moraš biti fleksibilna. Ja, seveda moram biti fleksibilna. Najprej naj bi otroci risali, potem naj bi ilustrator risal, potem ni bilo dekic, ni bilo risalnih, flomastrov,... ja, moram biti fleksibilna. In potem je ilustrator šel,... z risalnim kotičkom ni bilo nič.
Potem se vrnem v bazni štab in po vsem moji pripravljenosti do dela, volji, samoiniciativi mi rečejo: zamenjali te bomo z drugo prostovoljko. Rečem samo: ja ok.

Pred tem so mi pa dali bon za hrano, zato grem normalno po predstavi jest s še dvema drugima prostovoljkama. Mislim, da sta sprva hoteli nekam drugam, vendar se mi zdi, da sta prav zaradi mene pristali na ta "golaž". Ko pa stojimo v vrsti, jaz rečem, da sem vegeterijanka, zato ne bom jedla golaža. Blagajničarka mi reče, da so zmenjeni z organizatorji samo za golaž, ampak mogoče se zame lahko naredi izjemo, ampak se moram o tem zmeniti s šefom. Seveda jaz ne bom tukaj delala nekih izjem itd. Ne bom težila še enemu šefu za vegeterijansko hrano, zato drugima dvema rečem, da jaz ne bom jedla. Seveda sem v njunih obrazih prebrala zgroženost, nekaj takega kot: "zaradi tebe sva šli sem jest, sedaj boš pa prasica spizdila?" Ampak ne morem se premagat. Počutim se kot prasica. Razmišljam, da bi se jima opravičila. Grem nazaj v bazni štab. In sem spet pametna, čeprav se točnega scenarija več ne spomnim. Mislim pa, da so me vprašali po hrani, ker sem šla proti njim in odvrnila sem jim nekaj takega kot: sem vegeterijanka, ne jem golaža. Odgovor pa je bil na način: zagotovo se na bon dobi tudi solata itd.  Ja, ja, ampak jaz hujšam. Sem na dieti, shujševalni kuri. Štekate. Seveda nisem na dieti, ampak če povem po pravici nisem bila lačna, čeprav nisem jedla cel dan. In moj zaključni govor: "A me še rabite." In odgovor: "Ne, lahko greš".

O hvala. In grem. Spotoma pa še tisti bon vržem v koš za smeti.

Pridem domov in si prisežem, da se mi nikoli več ne bo kaj takega zgodilo. Nikoli več. Od sedaj naprej bom vedno vedela kaj moram storiti in kaj moram narediti in kaj moram vprašati. In od sedaj naprej bom vedno fleksibilna. Pač kdor nikoli ne pade se nikoli ne nauči hoditi. En poraz pomeni le to, da sem bližje zmagi, ker se iz porazov največ naučimo. In bolje da ne opišem mojih nadaljnjih misli, ker bi lahko napisala roman. V glavnem končalo se je z jokom: noben me ne mara,....  pa čeprav se tako zelo trudim vse naredim narobe. Vse naredim, pa me sploh nihče ne opazi, kot da bi bila duh,...

Skratka kdor dojame. Ker nisem ubogala alfa opice.... so me spodili iz klana he he he he

Malo življenjske resnice

Berem knjigo z naslovom 4-urni delovni teden (Timothy Ferriss)(berem jo že celo večnost, pa še zmeraj sem na začetku). Po predlogu iz te knjige sem si naredila seznam stvari katerih me je sram narediti oziroma me jih je strah. Point pa je v tem, da potem vsak dan narediš po eno stvar katero te je sram oziroma strah.

Kakšna je spodbuda? (povzeto iz knjige): če opredelite tveganje "kot verjetnost nepovratnega negativnega izida", je NEDEJAVNOST največje možno tveganje.

In še odgovor na vprašanje (tudi povzeto iz knjige): Na kaj čakate?  Strah vas je, tako kot vse ljudi :)

Te stvari sicer že delam,... ampak rajši ne povem kakšne so :)

No, ena taka stvar je tukaj. No ja, sej več kot osmešit se že ne morem. Vedno morate pretuhtati tudi vse možne najbolj negativne scenarije in potem vse možne pozitivne scenarije in se odločiti. Odgovor je skoraj vedno bolj preprost, kot je videti:  

Poletna ljubezen

Nazadnje sem se zaljubila lansko poletje.

Imel je modre oči in kratke blond lase,....