Knjige: Čarobnost in Majevska prerokba

Danes sem bila v mestni knjižnici.

Že nekaj čase sem iskala knjigo Prerokba kristalne lobanje, vendar je bila vedno sposojena, medtem ko je bila danes prosta. Iskala sem jo predvsem zato, ker je na temo majevske prerokbe, ki je zelo aktualna te dni. Moram reči, da močno verjamem, da so Maji poznali prihodnost zaradi tega, ker so imeli toliko žrtvovanj, se pravi prestopov duš. Čeprav ne poznam resnice. Vem za majevski koledar, vendar si njegov zaključek na ta dan razlagam le tako, da naj bi se takrat končal njihov koledar. Enakega mnenja so sicer tudi nekateri drugi. Če bi pa prerokba zares obstajala in bi bil ta koledar v bistvu prerokba in ne koledar, no potem bi pa celo verjela, da lahko pade kakšen komet na zemljo, ki bi prišel iz smeri sonca in zato je videnje 2 sonc kar normalno, pa 3 dnevna zatemnitev tudi, ker bi prah zatemnil ozračje. Čeprav je v današnjem modernem svetu možno še ogromno drugih stvari. 

Opazila sem tudi novo knjigo od Rhonde Byrne. Zaslovela je že s knjigo Skrivnost, nato je izdala knjigo Moč in mislim, da je to že njena tretja knjiga. Imenuje se Čarobnost. Nova oziroma letošnja in prosta, kaj bi si lahko še lepšega želela.

Malo sem jo že prebrala in moram reči, da mi je všeč. Oh, kako bi bil svet lep in čaroben, če bi bili vsi HVALEŽNI in bi se vsak dan zahvalili za to, kar imajo, namesto, da godrnjajo zaradi tistega, česar nimajo. No, kaj od tega velja tudi zame. O tem namreč govori knjiga.

Zdravljica

3. decembra 1800 se je rodil dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik. 

	Prijatlji! obrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Hipersenzibilnost

A se vem je že kdaj zgodilo, da je vse naenkrat postalo svetlo v vašem duhu? Ali pa obratno, temno?

No, jaz sem tako senzibilna zadnje čase. To se zgodi, ko kdo usmeri pozornost name.

In potem se mi prižigajo svetilke in ugašajo... dobesedno. Negativcev se zato izogibam kot hudič križa.

Red v pisalni mizi

Kakšna je vaša delovna miza, v kolikor je imate? Imate notri vse razmetano ali popredalčkano?

Jaz sem imela dolgo časa kaos, zato sem se odločila, da si iz kartona oziroma tršega papirja (rebrastega) naredim škatlice in vanje pospravim stvari.

V eno lepo modro škatlico so šli tako vsi zapisi, na katere zapišem "pozitivne misli" ali reke iz knjig.
V eno lepo belo škatlico so šli vsi pol prazni listi (za razne zapiske delat). Tega papirja, ki je pol prazen ne zavržem, ker sem ekološko osveščena, temveč ga porabim do konca.
V eno zlato škatlico so šle vse prazne kuverte.
V eno škatlico narejeno iz ta kartonaste škatle so šli različni predmeti, kot so sponke.
Sedaj mi manjka še ena škatla v katero gredo tekoče  zadeve, da jih ne pozabim, ker jih opazim takoj, ko odprem predal. Npr. za račune, ki jih moram plačat, vloge za delo, ki jih pošljem, itd., opravila, ki jih moram narediti. Eno sem sicer naredila, samo mi ni všeč. Ni iz rebrastega papirja, pa siva je, narejena iz zadnje strani bloka. Sedaj razmišljam, da bi jo polepila s kakšnim lepim papirjem ali nalepkami, jo prebarvala ipd.

Že dolgo sem hotela narediti red, pa ga nisem. No končno sem se lotila.

Ravno tako sem zašila vsa strgana oblačila, npr. kakšna luknjica sem pa tja. Imam občutek, da se bo pa sedaj obrnilo na bolje. Važno da ni kaosa in da nič ne uhaja skozi luknjice. V sanjah strgane nogavice pomenijo nekaj takega kot luknja v denarnici. Nič kaj obetavne sanje.
Take sanje so se meni sanjale, pred časom. Sedaj se mi ne več.
Sedaj se mi sanja kontra, tisto o človečnjakih, ki naj bi predstavljali bogastvo.
Me prav zanima, če bo karkoli od tega tudi res.

Sužnji

Oropani vsega dostojanstva,
odvzete vse časti,
v blatu do kolen,
pred njimi stoje gospodarji,
in jih silijo v nečednosti.

S svojim prostaškim smehom,
ki izdaja, da človek živalsko dušo ima,
do zraka, v navalu zaničevalnega smeha,
do sužnjev, ne prisopiha.

A jeza Boga je takšna,
da jim kazen je poslana
sužnji osvobojeni,
prostaki v blatu pogubljeni.

Marta Zore: Kdo je kriv

Kaj se bo zgodilo?

Danes dopolnjujem znanje iz astrologije. Pogledala sem malo v karte drugih ljudi.
Neverjetno jasni se mi zdijo dogodki, ki so se jim zgodili, skoraj do stopinje točno se vrstijo.  Česar pa ne razumem najbolje pa je to, zakaj svoje karte na morem tako brati, kot lahko berem tuje. Dejansko lahko iz tuje karte še več izvem o sebi, v določenih primerih seveda.

Zame je bilo najbolj krizno obdobje nekje od leta 2008. Toliko destruktivnih aspektov se je pokazalo, da sem kar srečna, da jih nisem šla prej raziskovat. Sicer se pa spomnim agonije iz tistega časa, ki vse skupaj samo še potrdi.

Skrbi me pa to, na kar opozarjajo tudi tudi druge astrološke knjige. Namreč prišlo je do take hude osebne krize in s tem tudi do potlačitve čustev, da kar malo pričakujem, da zna to ven udariti. Pluton vedno deluje tako. Šele ko aspekt mine se vidi prava škoda, ki jo je naredil.