Alice in Wonderland

Alice in Wonderland

Na to zgodbo se spomnim skoraj vsak dan! Ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da tako spominja na moje življenje :)

Zgodba gre nekako takole:

Rdeča kraljica zavlada in ljudje so vrženi v suženjstvo, dokler ne pride Alice in premaga zmaja in osvobodi deželo izpod represije v katero je bila pahnjena pod vladavino rdeče kraljice, ki je vse zatirala in nadzorovala in kaznovala in izkoriščala.


Rdeča kraljica okoli sebe zbira samo ljudi s pomanjkljivostmi, zato, ker je tudi sama pomanjkljiva. Premajhna je. Deželo vodi s pretirano avtoriteto, strogostjo in kaznovanjem. Kdor se ji upre je kaznovan. V deželi rdeče kraljice vlada represija. Nasprotno pa v belem kraljestvu vlada bela kraljica. Tam je ravno kontra kot v deželi rdeče kraljice. In ko je rdeča kraljica zavladala je uničila mesto Klobučarja - kjer je prej vladala radost in sreča, kateri se je potem pretvarjal, da je nor, da ga rdeča kraljica ni uničila. Kljub temu ga je zasužnjila, da je postal njen suženj. Od vseh je namreč rdeča kraljica hotela korist in vse nadzorovati z represijo.

Seveda so prebivalci te dežele nestrpno čakali na odrešitelja, ki bo premagal rdečo kraljico in naredil deželo spet svobodno, kot je bila nekoč. Cela dežela napoveduje Alice kot odrešiteljico in rešiteljico in tej dejansko uspe premagati zmaja in na ta način rdeča kraljica za vedno izgubi moč.

Nakupovanje in številka 34

Po dolgem, dolgem, dolgem času, sem sem spet obiskala nakupovalne centre (v bistvu sem šla bolj zraven). In ugotovila, da nosim številko 34.

Sedaj mi je že jasno, da rabim v CA in Orseyu 34, medtem ko rabim v Tally weijl večjo cifro 36 ali 38.

Zgodbica: Med bogovi

Piše se let 5000 pr. n. štetjem.

Včeraj sva na terasi s samim Jupitrom pila nektar in se zabavala.  Medtem sva  se na vsake toliko časa ustavila, da bi občudovala prečudovit razgled na morje in razigrane ljudi, ki so bili videti v daljavi. Najina terasa je bila zgrajena iz kamenja, pred močnim soncem pa so naju varovali kamniti znameniti stebri pokriti s palmovimi vejami. Ej moj dobri,  najvišji Jupiter, to je pravo življenje mu rečem, ko se mi pogled ustavi na zaljubljencih v katere je Amor ravnokar izstrelil puščico.  Amor, amor. Ja moj dragi Jupiter, to je življenje.  Potem sva se pogovarjala vse mogoče teme. Najbolj pa me je zanimala sama filozofija. Že stoletja dolgo se ve, da Jupiter pokriva tudi filozofijo.  Ni večjega resnicoljubneža med Bogovi. Medtem ko sva se kopala v soncu, ki je prodiral med palmovimi vejami sem lahko občudovala njegove močne mišice, ki so bile  zaradi olja s katerim je bil namazan še vidne. Videti je bil zelo, zelo božanski. Občudovala sem ga in ga požirala  z očmi. Videti je bil tako privlačen, karizmatičen, lep in ni besed, s katerim bi ga bilo moč opisati. Uro za uro mi je razkrival svoj veliki božji načrt. Nisem se mu mogla upreti. Med tem sva na naslonjačih narejenih iz bambusa  obkrožena s služabniki, ki so ustvarjali veterc iz pahljač z užitkom srkala nektar. Najbolj mi je v spominu ostal pogovor o mojih prihodnjih življenjih. Na vsak način sem hotela zagotovilo, da bom nekako izvedela za ta pogovor, da se bom zavedala. Izgledalo je, kot da bi hotela plonklistek. In sem ga dobila. A takoj, ko se je to zgodilo, se je pojavila nova ovira. Svoje lekcije, punca, pač ne boš prešpricala in sam veliki Jupiter me je ukanil. Dovolil mi je skrit vpogled v svet prihodnosti, dal mi je razumevanje, da mi je vse, za kar sem prosila. Je zelo dober in velik in dober Bog. Mislila sem si, kaj vse bi drugi dali, da bi bili na moje mestu. Kako daleč bi šli. Kaj vse bi storili. In v tistem hipu, sem se prepustila domišljiji. In takrat zagledam v morju samega Neptuna, ki se mi od daleč smeji. Pošlje mi val, ki me poškorpi. V hipu se predramim iz sanj. Jupiter me pogleda in se samo s kotički ust rahlo nasmehne.  Pravi, da kot bi gledal moje naslednje oziroma prihodnje življenje, ko se mi niti sanjalo ne bo, o tem najinem pogovoru. Spet mi ni bilo jasno, kako bi bilo kaj takega sploh mogoče. Potem pa mi pravi: "ne skrbi", saj veš, da takrat na nebu najvišje bom,.....

Time - Cajt

Danes sem spet naredila kremšnite :) V hladilniku čakajo na boljše čase, ko ne bom tako sita, kot sem danes.

Poleg tega prevajam Nostradamusovo pismo kralju Henriju II. Najbolj kul pismo, kar sem jih prebrala do sedaj. Nostradamus je rekel, da bodo njegove prerokbe razumeli leta 2055. No, leto 55 ni več tako daleč, pa vendar je dokaj daleč. Še 44 let.

In če je Nostradamus tako napovedal, naj potem skušam še kaj razvozlati, ali raje kar počakam, da se bo razvozlalo?

Čeprav včasih začutim nekaj globljega, tako mi npr. medaljon 1700 nekaj pomeni, pa sploh ne vem kaj. Potem beseda Cajt, se mi je v zvezi s tem vtisnila v spomin, danes imam pa Tempus :) Zeit,... Kot bi nekaj slutila, pa niti še ne vem kaj.

Ampak ne bom tukaj govorila o tem, kaj je Nostradamus pisal v tem pismu. Vse kar o njem pišejo danes je on že zdavnaj predvidel. Nostradamusa bi morali brati tisti, ki poznajo  zgodovino, ni nujno, da so zgodovinarji, ampak splošno zgodovino je pa treba vedeti.
Včeraj mi je tako uspelo preštudirati Henrija II, francoskega kralja iz 16. stoletja, zemljevid sveta iz leta 1500. itd. Seveda sem preštudirala njegovo življenje zato, da sem ugotovila povezavo med njim in Nostradamusovo slavno kvartino o njem. In ko sem brala njegov življenjepis (od francoskega kralja) sem dobila občutek, da morda ni dobil "svarila". Dejstvo je namreč, da je imel veliko nezakonskih otrok, njegova žena pa je bila na drugem mestu in ne na prvem,..... čeprav je tudi res, da je imel zelo veliko tudi zakonskih otrok,.... Da mu je Nostradamus zaupal so pa najbrž kriva leta v prostovoljnem "ujetništvu", če se temu lahko tako reče. Pač moje videnje stvari. Ujetništvo ponavadi pomeni, da razumeš obe strani. Veš kako je na prestolu a veš tudi, kako je v ječi, zato imaš morda več "razumevanja" ipd.