Kopanje v Bohinjskem jezeru ali en počitniški dan

Včeraj sem se kopala v Bohinjskem jezeru. Tja sem odšla s sestro in nečakinjama. Moram reči, da voda ni bila premrzla za kopanje, kajti imela je kar 23 stopinj. Vreme je bilo prečudovito, sončno, čeprav, ko smo se peljali v bohinjsko smer sploh ni bilo videti tako. Nebo je bilo namreč polno oblakov. A ko smo prispeli je pihal veter, kar v takem vremenu nakazuje izboljšanje stanja (razpiha oblake).

V glavnem pokrajina oziroma razgled na okoliške gore je bil prečudovit. Gneče ni bilo, bilo je vroče. Tudi obala je bila zelo urejena, sence pod drevesi tudi ni manjkalo.

Najbolj so mi v spominu ostali kačji pastirji, kajti njihova pot je bila črta med obalo in jezerom. Sprva nisem vedela zakaj je tako, a takoj, ko sem videla metulja, ki je letel nad jezerom in se za trenutek ustavil na gladini, mi je postalo jasno, kajti metulju je komaj uspelo zbežati pred ribo, ki se je pognala iz vode za njim :)
Dejansko je kačji pastir letel po tej črti in čisto slučajno sem jaz mejila z nogami na to črto. Kačji pastir se je ustavil, šel nekaj metrov nazaj in nato vzel zalet in šel naprej :)

Letošnje poletje je znano tudi po velikem številu miši, zato smo seveda dobili tudi obisk miške. Dejansko je miška prišla skoraj na brisačo in ni pokazala nobenega strahu :) Iskala je hrano. Nekdo je vrgel košček hrane in miška je šla do njega in ga začela glodati. Glodala je toliko časa, dokler ga ni pojedla, nato pa je odšla. Ni se pustila motiti. Nekateri so jo skušali odgnati, s tem, da so prišli blizu a zaman, sami so si našli drug kraj za poležavanje.

Na splavu, nekaj deset metrov oddaljenem od obale, pa je bil pajek :) Zanimalo me je, kako mu je uspelo do tja, glede na to, kako so ribe "lačne".

V glavnem, pogled na preostanek jezera in gore v daljavi, meglico in na sončno svetlobo, ki se je odbijala od jezera je bil naravnost fenomenalen. Skoraj vsak ta drugi dan me stisne, ker nimam fotoaparata, da bi delala "božanske" slike.

Po prihodu domov je mama skuhala večerjo, jaz pa sem spotoma kupila še sir. Tako smo imeli na mizi juho, pohane bučke, pohan sir, pohano meso, ta mlad/nov pečen krompir kifeljčar ter kot solato: paradižnik s čebulo. Moram reči, da sem se po dolgem času spet najedla malo bolj, kot običajno.

Čeprav je res, da sem dan prej jaz naredila pohan sir in pečen krompir,.... pač, bila sem lačna, pa sem naredila kosilo po mojem okusu.