"Protokoli" izrojenih voditeljev 19. stoletja, pardon 21.

Miselnost v 19. stoletju (socializem, komunizem, anarhizem, judovstvo, prostozidarstvo...),….. 

Praško pokopališče, Umberto Eco »V politiki zmaga le surova sila, nasilje mora biti načelo; zvijačnost in licemernost morata biti pravilo. Zlo je edino sredstvo za dosego dobrega. Ne smemo se obotavljati pred uporabo podkupovanje, prevare in izdaje. Cilj posvečuje sredstva.

Ko bomo na oblasti, bomo iz izobraževalnih programov črtali vse šolske snovi, ki bi lahko begale duha mladih, in iz njih naredili poslušne otroke, ki bodo ljubili svojega vladarja. Namesto učenja klasikov in antične zgodovine, ki vsebujejo več slabih kot dobrih zgledov, bodo morali spoznavati vprašanja, ki jih prinaša prihodnostjo. Iz spomina ljudi bomo izbrisali pomnjenje preteklih stoletij, ki bi bila lahko za nas neprijetna. Z metodičnim izobraževanjem bomo lahko odstranili ostanke neodvisne misli, ki smo jo precej časa uporabljali za dosego naših ciljev…

Kar zadeva časopise, načrt predvideva lažno svobodo tiska, ki bo namenjena boljšemu nadzoru nad mnenji. Naši povedo, da si bo treba zagotoviti večje število časopisov in revijo, ki bodo izražali na videz različna mnenja, tako da bodo dajali vtis o svobodnem kroženju zamisli, v resnici pa bodo vsi odsevali mnenje gospodarjev.

V politiki moramo znati zapleniti premoženje brez zadržkov, če lahko s tem dosežemo podjarmljenje drugih in svojo oblast. Dajali bomo videz osvoboditeljev delavcev s pretvarjanjem, da jih imamo radi po načelih bratstva, ki jih razglaša naše bratstvo. Rekli jim bomo, da smo jih prišli osvobodit izpod vsega, kar jih zatira, in jim svetovali, naj se pridružijo vrstam naših vojsk, socialistov, anarhistov in komunistov. Toda plemstvu, ki je izkoriščalo delavske sloje, je bilo kljub temu do tega, da so bili ti dobro hranjeni, zdravi in krepki. Naš cilj pa je nasproten, nas zanima izrojevanje poganov. Našo moč bo sestavljajo nenehno ohranjanje delavcev v stanju pomanjkanja in nemoči, saj bodo le s tem ostajali podrejeni naši volji in v svojem okolju nikoli ne bodo našli toliko moči in volje, da bi se nam uprli. »

Tek okoli Brda - 10 km

Na Brdu tečem dokaj pogosto. Povprečno vsaj 1 krat na mesec (ker se ukvarjam še z drugimi športnimi aktivnostmi, npr. v nedeljo sem bila na Kriški gori, kot v nebesih), čeprav se  zgodi, da včasih tečem kak teden vsak dan, potem pa cel mesec ne. 

Vendar nikoli ne tečem okoli Brda, ampak pretečem le par kilometrov v eno smer in potem nazaj (nočem namreč teči po pločniku ob asvaltni cesti).

Danes pa sem prvič pretekla cel krog. 10 km! Rabila sem približno eno uro.

In prvič v življenju me je ožulil modrc. Običajno ga sicer ne nosim,....

Najprej sem na cesti pred sabo videla kačo, še dobro, da se je zvijala, drugače je še opazila ne bi. Ko sem že hotela obupati (oziroma še nisem vedela ali bi naredila krog, ali bi se obrnila, kot običajno) mi začne ena muha brenčat ob ušesu, zato to misel seveda takoj opustim. Ko sem že odločena, da mi bo uspelo, pa vidim belo srno. Ja, vsaj mislim, da je bila bela srna, čeprav kar ne morem verjeti svojim očem, da sem pa res videla belo srno (ostale so bile običajne). Mogoče je bila pa koza, ne bom trdila ali kakšna druga vrsta. Namreč vsak, ki teče po tisti poti ve, da bo vedno videl srnjad, vsaj meni se še ni zgodilo, da bi tam tekla in da ne bi videla srnjadi. Potem pa sem videla še temnega, skoraj črnega srnjaka, medtem ko so bili drugi običajni. 

Zanimivo je pa to, da ko tečeš stalno slišiš šumenje ob straneh in potem se sprašuješ katera žival povzroča te šume. Dobro, srne se vidijo,.... in potem se res za hip ob enem šumu ustavim, da vidim kaj se skriva in vidim kanjo ali nekaj takega :)
 
Seveda sem v sebi simbolist.

Vrhunski vic

Tale vic kroži po elektronski pošti:



----- Zapisnik evropskega kongresa transplantologov:

Poročilo britanskega predstavnika:
Našli smo človeka brez hrbtenice, mu jo presadili in po tednu dni v bolnici
je zahvaljujoč odkritjem britanskih zdravnikov shodil in si začel iskati
službo.

Francoski predstavnik zdravnikov je poročal :
Pri nas smo imeli pomembnejso zadevo. Vzeli smo človeka z enim samim
pljučnim krilom, mu presadili manjkajoče pljučno krilo in po treh dneh je
odšel iz bolnice in si začel iskati službo.


Predstavnik italijanskih zdravnikov je poročal:
Mi smo imeli dva pacienta brez srca. Ker smo imeli le enega darovalca, smo
se odločili in vsakemu od obeh paciantov presadili pol srca. Po samo dveh
dneh sta oba pacienta ozdravljena že začela iskati službo.


Predstavnik slovenskih zdravnikov je ponosno povedal:
Vse to ni nič. Pri nas imamo tri ljudi brez možganov. Postavili smo jih na
čelo države in v rekordnem času že več kot pol države išče službo.

Knjige: Praško pokopališče - Umberto Eco

Svetujem vsem, da preberejo to knjigo!

Če že zaradi drugega ne, potem  vsaj zato, da se boste malo smejali na nemški, francoski, italijanski in judovski račun na začetku knjige, točneje v 2. poglavju :)

No, meni je bilo skrajno smešno, omenjeni so tudi Hrvati, Slovencev pa avtor ne omenja.

Za pravi užitek ob branju te knjige pa je treba poznati vsaj malo zgodovino 19. stoletja :)

Knjige: Jonathan Strange in gospod Norrell (Sussanna Clarke)

Ta knjiga se mi pa zdi nekaj posebnega, čeprav ne vem točno zakaj. Že takoj, ko jo človek vzame v roko in jo začne brati ugotovi, da je tipično angleška. V njej je najti angleško olikanost in uglajenost, seveda pa nikakor ne manjka "vihanja" nosu, seveda na angleški način. Težko si predstavljam, da bi tako knjigo napisal kdo drug kot Anglež.

Čas dogajanja je prestavljen v preteklost, vendar ne tako zelo, v 19. stoletje. Naslednja zanimivost je pa ta, da omenja resnične osebe, ki so resnično živele v tem času vključno z Napoleonom (Anglija je bila v vojni s Francozi), čeprav knjiga sama spada pod fantastiko.

Prebrala sem prvi del trilogije. Govori pa o magiji na angleškem.