Na Brdu tečem dokaj pogosto. Povprečno vsaj 1 krat na mesec (ker se ukvarjam še z drugimi športnimi aktivnostmi, npr. v nedeljo sem bila na Kriški gori, kot v nebesih), čeprav se zgodi, da včasih tečem kak teden vsak dan, potem pa cel mesec ne.
Vendar nikoli ne tečem okoli Brda, ampak pretečem le par kilometrov v eno smer in potem nazaj (nočem namreč teči po pločniku ob asvaltni cesti).
Danes pa sem prvič pretekla cel krog. 10 km! Rabila sem približno eno uro.
In prvič v življenju me je ožulil modrc. Običajno ga sicer ne nosim,....
Najprej sem na cesti pred sabo videla kačo, še dobro, da se je zvijala, drugače je še opazila ne bi. Ko sem že hotela obupati (oziroma še nisem vedela ali bi naredila krog, ali bi se obrnila, kot običajno) mi začne ena muha brenčat ob ušesu, zato to misel seveda takoj opustim. Ko sem že odločena, da mi bo uspelo, pa vidim belo srno. Ja, vsaj mislim, da je bila bela srna, čeprav kar ne morem verjeti svojim očem, da sem pa res videla belo srno (ostale so bile običajne). Mogoče je bila pa koza, ne bom trdila ali kakšna druga vrsta. Namreč vsak, ki teče po tisti poti ve, da bo vedno videl srnjad, vsaj meni se še ni zgodilo, da bi tam tekla in da ne bi videla srnjadi. Potem pa sem videla še temnega, skoraj črnega srnjaka, medtem ko so bili drugi običajni.
Zanimivo je pa to, da ko tečeš stalno slišiš šumenje ob straneh in potem se sprašuješ katera žival povzroča te šume. Dobro, srne se vidijo,.... in potem se res za hip ob enem šumu ustavim, da vidim kaj se skriva in vidim kanjo ali nekaj takega :)
Seveda sem v sebi simbolist.
Ni komentarjev:
Objavite komentar