To pomlad sem si vzela čas, da sem prebrala tiste knjige, ki sem jih vedno hotela, a jih nikoli nisem. Že od nekdaj me je zanimala mitologija in ob branju mitoloških zgodb se počutim prijetno, tako toplo mi je.
Homerjeva Odiseja je bila prva. Prebrala sem jo z velikim užitkom, v polnem pričakovanju, kaj bo sledilo v naslednjem poglavju. In res, bila sem prav prijetno presenečena. Homerjevo potovanje je res slikovito in pustolovsko, pa tudi mistično. No, Homer vsekakor ni bil strahopetec. Bil je pogumen, zelo pogumen, zvit in pretkan, a meni se je zdel tudi naiven, predvsem na začetku, ker je sploh pustil prepričati, da je odšel. Knjiga je izpolnila moja pričakovanja. Z največjim veseljem sem prebrala poglavje, kjer opisuje velikane, pa seveda tudi druge dele. Zelo dobro je predstavljena stara Grčija, njihove navade in način življenja. Spominja me na življenje v starih časih, tu v naših krajih, ko so še hodili k reki prat, se namakali v leseni kadi, redili živino in podobno.
Atena je bila Odiseju naklonjena in ga je ščitila medtem ko ga Pozejdon ni maral, zaradi sina, zato mu je stalno na pot pošiljal nevihte in neurja, kadarkoli je bil na morju. Knjiga je bila težka za brati zaradi starinskega jezika v katerem je bila napisana. Ne vem, če sem uporabila pravi izraz, a kljub temu sem jo prebrala, čeprav bi jo lahko hitreje. Ni mi bil dovolj le opis poglavij, hotela sem prebrati knjigo, kajti tako zelo rada berem med vrsticami, te stare avtorje in to se da le tako, da prebereš, kar so oni napisali.
Naslednja knjiga je bila Resos. Tudi ena zelo stara knjiga, ki opisuje en odlomek iz Iliade in sicer tistega, ko pride Resos na pomoč k Hektorju v Trojo, da bi mu jo pomagal braniti. Veličastna je konjska vprega v kateri se pripelje, a zvijačen in spletkarski Odisej, s pomočjo Atene spet zmaga.
Nato je prišel na vrsto eden izmed najstarejših epov oziroma zapisov, kar jih obstaja in sicer Ep o Gilgamešu. O, tu je šele nastopalo veliko velikanov in bogov. In kar me je najbolj presenetilo je bilo to, da je bil ravno v tem najstarejšem ohranjenem Epu opis poraščenega velikana, točno takega, kot ga dejansko omeni tudi Jakob Lorber v svojih delih, ko je govoril o predadamitskem človeku. Jakob Lorber je bil slovenski božji pisatelj, mistik, prerok, ki je napisal Novo Razodetje in pred davnimi leti razlagal tisto, kar je znanost odkrila šele kasneje, pa vendar vsega še ni odkrila, kajti znanstveniki se še vedno niso povsem zjasnili z določenimi stvarmi, ki jih navaja prerok. V tem epu je zelo dobro opisan tudi vesoljni potop. Ja, Bog je pomagal ljudem, da so se rešili.
Skratka dalje kot greš v zgodovino, več je bilo velikanov in manj ljudi. Določeni velikani so bili naklonjeni ljudem, nikakor pa ne vsi.
In tudi, ko sem prebrala knjigo Angus... tudi tam je omenjeno, da so v starih časih bogovi hodili med ljudmi... Angus je bil bog sanj.... keltski.
Ni komentarjev:
Objavite komentar