torek, 15. september 2015

Starodavni prerok, mistik in božji pisatelj Jakob Lorber

Po naključju sem odkrila Jakoba Lorberja. Velikega preroka, mistika in božjega pisarja, ki je pisal po božjem navdihu. Sicer je poučeval glasbo.  Kar me je pa še posebej presenetilo je pa to, da je o njem pisal tujec, točneje Kurt Eggenstein. Napisal je knjigo z naslovom Neznani prerok Jakob Lorber.  Res pa je, da je tudi Jakob pisal v nemškem jeziku. Napisal je Novo razodetje in še veliko drugih fascinantnih in preroških knjig.

Rojen je bil  22. julija 1800 pri Mariboru. Že 215 let je od njegovega rojstva, v trenutnem letu 2015 :))

Kurt Eggenstein:
"Šele nekaj desetletij se, zahvaljujoč pospešenim znanstvenim raziskavam Lorberjeva sporočila vedno bolj potrjujejo na najbolj osupljiv način, tako da današnji bralec gleda na to literaturo s popolnoma drugačnimi očmi kot prejšnji rodovi."

Jakob Lorber, Velik evangelij,  VIII, 72 poglavje:
"Primitivni ljudje (predadamitski) še niso orali zemlje, čeprav so že imeli svojo živino. Živeli so primitivno nomadsko življenje, niso nosili oblačil niti niso gradili hiš ali celo koč. Pripravili so si nekakšno vrsto gnezda  na debelih vejah dreves za življenje in spanje in so si tudi običajno pripravili zalogo živil, ki so jo postopoma porabili. Ko se je ohladilo, so se pomaknili v toplejše kraje. Niso imeli jezika, ki se sedaj uporablja med ljudmi; temveč so uporabljali bolj razločne zvoke, znake in govorico rok kot celo najrazvitejše živali in s si lahko med seboj sporočali o svojih potreba. Čeprav je to peto obdobje trajalo tisočkrat tisoč let, je človeška rasa tistega časa nadaljevala nespremenjeno nomadsko življenje in ni bilo opaziti nobenega kulturnega napredka.
Barva njihove precej poraščene kože je bila med temno in svetlo siva. Samo na jugu so obstajala plemena, ki niso imela dlak.Širili so se po nižinah do Adamovega časa. V Adamovem času, s katerim se začne šesto zemeljsko obdobje, se na posameznih delih zemlje še enkrat zgodi velika kataklizma z ognjem in vodo, in posledica ega je bila, da je predadamitska rasa  praktično izumrla.

Kot ljudje so bili velikani z veliko močjo in imeli so tako močne zobe, da so jih lahko uporabljali kot orodje za sekanje."

Tudi v Epu o Gilgamešu je omenjen divji poraščen velikan - kot najstarejši zapis, kar jih obstaja, pa tudi v Homerjevi Odiseji se pojavljalo velikani, ne smem pozabiti na Biblijo, kjer je napovedano, da bo Davidova rasa zmagala in se ohranila....

Vendar me je pri vsem tem opisovanju velikanov nekaj zmotilo. Starodavni predniki so velikane slikali precej drugače, kot jih slikajo danes, precej lepše. Zakaj morajo velikane slikati popačeno oziroma grše in ne take kot so v resnici bili? Ampak to je že druga tema.

Skratka fascinantno branje. Najbolj fascinanten pa je bil  v knjigi opis vesolja in galaksij.... mega kul.

Ja, med majhnimi in skromnimi Slovenci so zelo, zelo veliki ljudje....

Ni komentarjev:

Objavite komentar