Po naključju sem odkrila Jakoba Lorberja. Velikega preroka, mistika in božjega pisarja, ki je pisal po božjem navdihu. Sicer je poučeval glasbo. Kar
me je pa še posebej presenetilo je pa to, da je o njem pisal tujec,
točneje Kurt Eggenstein. Napisal je knjigo z naslovom Neznani prerok
Jakob Lorber. Res pa je, da je tudi Jakob pisal v nemškem jeziku. Napisal je Novo razodetje in še veliko drugih
fascinantnih in preroških knjig.
Rojen je bil 22. julija 1800 pri Mariboru. Že 215 let je od njegovega rojstva, v trenutnem letu 2015 :))
Kurt Eggenstein:
"Šele
nekaj desetletij se, zahvaljujoč pospešenim znanstvenim raziskavam
Lorberjeva sporočila vedno bolj potrjujejo na najbolj osupljiv način,
tako da današnji bralec gleda na to literaturo s popolnoma drugačnimi
očmi kot prejšnji rodovi."
Jakob Lorber, Velik evangelij, VIII, 72 poglavje:
"Primitivni
ljudje (predadamitski) še niso orali zemlje, čeprav so že imeli svojo
živino. Živeli so primitivno nomadsko življenje, niso nosili oblačil
niti niso gradili hiš ali celo koč. Pripravili so si nekakšno vrsto
gnezda na debelih vejah dreves za življenje in spanje in so si tudi
običajno pripravili zalogo živil, ki so jo postopoma porabili. Ko se je
ohladilo, so se pomaknili v toplejše kraje. Niso imeli jezika, ki se
sedaj uporablja med ljudmi; temveč so uporabljali bolj razločne zvoke,
znake in govorico rok kot celo najrazvitejše živali in s si lahko med
seboj sporočali o svojih potreba. Čeprav je to peto obdobje trajalo
tisočkrat tisoč let, je človeška rasa tistega časa nadaljevala
nespremenjeno nomadsko življenje in ni bilo opaziti nobenega kulturnega
napredka.
Barva njihove precej poraščene kože je bila med temno
in svetlo siva. Samo na jugu so obstajala plemena, ki niso imela
dlak.Širili so se po nižinah do Adamovega časa. V Adamovem času, s
katerim se začne šesto zemeljsko obdobje, se na posameznih delih zemlje
še enkrat zgodi velika kataklizma z ognjem in vodo, in posledica ega je
bila, da je predadamitska rasa praktično izumrla.
Kot
ljudje so bili velikani z veliko močjo in imeli so tako močne
zobe, da so jih lahko uporabljali kot orodje za sekanje."
Tudi v Epu o
Gilgamešu je omenjen divji poraščen velikan - kot
najstarejši zapis, kar jih obstaja, pa tudi v Homerjevi Odiseji se
pojavljalo velikani, ne smem pozabiti na Biblijo, kjer je napovedano, da bo Davidova rasa zmagala in se ohranila....
Vendar me je pri vsem tem opisovanju velikanov nekaj zmotilo. Starodavni predniki so velikane slikali precej drugače, kot jih slikajo danes, precej lepše. Zakaj morajo velikane slikati popačeno oziroma grše in ne take kot so v resnici bili? Ampak to je že druga tema.
Skratka fascinantno branje. Najbolj fascinanten pa je bil v knjigi opis vesolja in galaksij.... mega kul.
Ja, med majhnimi in skromnimi Slovenci so zelo, zelo veliki ljudje....
Ni komentarjev:
Objavite komentar