Knjiga: Invokacija angelov

Večje razumevanje stvari nas pelje v več sočutja in modrosti (k božjemu), zastrta zavest pa ima za posledico vse večjo ignoranco, več mentalnega trpljenja in nespretnih dejanj, ki lahko svetu zadajajo velike bolečine (k slabemu).

Zlo se v Tori dokaj zgodaj pojavi, kmalu za rojstvom človeštva, v drugem poglavju Prve Mojzesove knjige: "Gospod Bog je zasadil proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka... Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, tudi drevo spoznanja dobrega in  hudega." Že v naslednjem poglavju človeka zapelje kača, ki pravi: "V resnici Bog ve, da bi  se vama tisti dan, ko bi jedla z njega odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in hudo Le nekaj poglavij zatem je na Zemlji že toliko ljudi, da mu je že žal, da je ustvaril človeško vrsto." Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno (1 Mn 6.5), zato se je odločil uničiti človeštvo. S tem se  začne zgodba o vesoljnem potopu. 

V stavku tik pred tistim, ki opisuje, kako je Bog videl, kako velika je človekova hudobija, pa piše, da so bili takrat na Zemlji Nefilimi ali velikani (tudi padli angeli). 

V Henohovi knjigi se omenja, da so padli zaradi druženja s človeškimi ženskami, čeprav so najprej hoteli ponuditi človeštvu nauke o pravičnostih in  zakonih.

Iz teh razmerij so se rodili velikani, ki so pustili za seboj veliko razdejanje. Ravno v tistih časih so se ljudje naučili uporabljati orožje in druga orodja, s katerim so na veliko in po demonsko uničevali, to ravnanje pa je bilo v nasprotju z božansko modrostjo, ki je bila takrat na svetu nekaj naravnega. Ljudje so postajali vse bolj pokvarjeni in prav to je pripeljalo do vesoljnega potopa.

Satan se v Svetem pismu najprej pojavi kot obče ime, "tisti, ki nasprotuje" ali kot glagol, ki pomeni "nasprotovati ali ovirati", in ne kot lastno ime. Kasneje se v knjigah pojavi v obliki lastnega imena kot glavni tožnik. 

Vse navedeno je iz knjige: "Invokacija angelov, Rabbi David Cooper"


Je bil res mar le pohlep vedno tisti, ki je uničil predhodne civilizacije. In če je bil, zakaj se iz tega ničesar ne moremo naučiti?

Knjiga boste prebrali hitro. Je  razumljiva.  Ena izmed redkih knjig, ki ni debela, pa vendar pove več kot marsikatera "zelo obsežna" knjiga.