torek, 26. april 2016

Sanje: Zvezana in ukradena

Sanjalo se mi je, da sem videla v eni spalnici ene dve ženske ali par, ki sta ukradla tretji osebi eno opremo in jo začela sama uporabljati. Njo pa zvezala in ji zavezala usta. Videla sem jo v kotu spalnice.

Ona je bila namreč drugačna.

Vse ostalo je bilo tako nejasno.

sreda, 20. april 2016

Sanje: Mučenje in kričanje

V sanjah nisem videla dobro. Ne spomnim se veliko. Vem le to, da me je nekdo v enem trenutku mučil. Mučil tako  zelo, kot bi "navijal" eno stvar, a ne vem katero, spomnim se le "kričanja do neba" in prošnje za usmiljenje.... Skratka tako groznih sanj pa že dolgo nisem imela. Skratka obup zaradi mučenje in kričanje, da naj neha. A več ne vem, nato sem se zbudila.

nedelja, 17. april 2016

Iz bloga Astrologija Apolonika o potresih


Nekaj se dogaja. Sicer je res, da so potresi zelo pogosti na zemlji, skoraj vsak dan, a zadnje čase se piše samo še o tem.

Npr. po letu 2011 je bil spet tako močan potres, zaradi katerega je izbruhnil celo vulkan. Tudi v Sloveniji so bili potresi, bolj pogosto kot običajno. Danes pa berem, da se je spet zgodil v Ekvadorju.


No, nekaj na to temo sem napisala dober teden nazaj na astrološkem blogu:

http://apolonika.blogspot.si/2016/04/naravni-potresi-in-druzbeni-pretresi.html

petek, 15. april 2016

Oglas: Izgubila se je služba, če jo je kdo videl...

Izgubila se je služba. Še pred parimi leti, mi je bila vsak dan vsaj 8 ur pred očmi.  Če jo je slučajno kdo kje videl, naj se mi prosim javi. Zelo jo namreč pogrešam, saj sem precej časa preživela z njo. Življenja si brez nje sploh ne znam več predstavljati, zato večino časa namenim iskanju le te. A žal brez uspeha, nikjer je ne najdem.  Ne v hribih, ne v dolini, ne na morju. Včasih mi sicer kdo javi, da jo je videl in me pokliče, da bi jo prevzela,  a žal, se vedno izkaže, da ta ni moja. Ne iščem je samo po Sloveniji, pač pa tudi po tujini. Ker je že tako dolgo nisem videla, me je začela obiskovati depresija. Včasih pride na obisk, ostane nekaj časa, nato pa gre. Zadnjič mi je predlagala, da bi ostala kar za stalno, samo jaz se s tem pač ne strinjam, čeprav odgnati je pa tudi ne morem, vsaj ne za stalno. Na obisk zato večkrat povabim radost, a ne vem  zakaj me obišče bolj poredkoma. Skratka res mi ni jasno, kako se je služba lahko kar izgubila in seveda, ker nisem bila z njo, me je začela obiskovati depresija. Močno jo pogrešam, tudi zato, ker me je podpirala in stala za menoj v najtežjih trenutkih. Ko je bilo treba plačati najemnino, hrano, iti na dopust. Nihče drug mi tega ni omogočal, razen nje. Le zaradi nje sem lahko potovala. Bila je edina, ki mi je omogočila, da sem prišla do svojega avta. Brez nje, ga še danes ne bi imela.  Nikoli mi ni rekla ne. Mar mi je treba še naprej naštevati, zakaj jo tako močno pogrešam? Če se samo spomnim na vsa tista leta, ko sem jo imela in vse pustolovščine na katerih sva bili, se mi takoj prebudi hrepenenje po starih časih.

A včasih me obhajajo dvomi. Sploh ne vem več, če me bo služba sploh še prepoznala, po vseh teh letih. Namreč odkar sem jo nazadnje videla, je minilo že več let. Seveda upam na najboljše, predvsem pa na to, da je ne bo zapustil spomin.

Seveda, kako jo boste sploh prepoznali, če jo boste slučajno kje videli? Za seboj pušča namreč precej dokazov.  Običajno je okoli nje precej praznih in  umazanih skodelic za kavo. Vsa pošta na računalniku je označena za neprebrano. Besedil ni na računalniku, niso vnešena. Šef mora z dvema prstoma napisati odločbo in druge uradne zapiske, kar mu vzame precej časa.  Delovni urnik ni izpolnjen. Ljudje morajo stalno zaradi nje delati nadure.

Skratka, če ste jo videli, me prosim kontaktirajte, saj jo zelo pogrešam.

ponedeljek, 11. april 2016

Videla sem angela

V petek sem imela dokaj moraste sanje, zato sem šla v soboto na pokopališče. Sem namreč še vedno pod vplivom knjige "Angeli v mojih laseh", zato sem šla iskati tolažbo.

V spomin na vse rajne sem kupila svečo in ko sem stala na blagajni oziroma ko sem prišla do nje se je začel vrteti komad: "One of Us" od Joan.

Ko pa sem to svečo prižgala pri velikem spomeniku z Jezusom, sem pa jasno začutila angelsko prisotnost. Malce je padal dež, zato sem imela odprt dežnik. Prvič sem na tak način zaznala angela oziroma njegovo prisotnost. Bil je krasen, čudovit, bel, velik, lep, skratka ni besed. Očarana sem nad njim.  A potem, ko sem šla domov je odšel. V nebo je odšel.

Tudi sicer sem že  zaznala te prisotnosti, a vedno je bil kakšne človek ali hišni ljubljenček, ki se je prišel poslovit.