Izgubila se je služba. Še pred parimi leti, mi je bila vsak dan vsaj 8 ur pred očmi. Če jo je slučajno kdo kje videl, naj se mi prosim javi. Zelo jo namreč pogrešam, saj sem precej časa preživela z njo. Življenja si brez nje sploh ne znam več predstavljati, zato večino časa namenim iskanju le te. A žal brez uspeha, nikjer je ne najdem. Ne v hribih, ne v dolini, ne na morju. Včasih mi sicer kdo javi, da jo je videl in me pokliče, da bi jo prevzela, a žal, se vedno izkaže, da ta ni moja. Ne iščem je samo po Sloveniji, pač pa tudi po tujini. Ker je že tako dolgo nisem videla, me je začela obiskovati depresija. Včasih pride na obisk, ostane nekaj časa, nato pa gre. Zadnjič mi je predlagala, da bi ostala kar za stalno, samo jaz se s tem pač ne strinjam, čeprav odgnati je pa tudi ne morem, vsaj ne za stalno. Na obisk zato večkrat povabim radost, a ne vem zakaj me obišče bolj poredkoma. Skratka res mi ni jasno, kako se je služba lahko kar izgubila in seveda, ker nisem bila z njo, me je začela obiskovati depresija. Močno jo pogrešam, tudi zato, ker me je podpirala in stala za menoj v najtežjih trenutkih. Ko je bilo treba plačati najemnino, hrano, iti na dopust. Nihče drug mi tega ni omogočal, razen nje. Le zaradi nje sem lahko potovala. Bila je edina, ki mi je omogočila, da sem prišla do svojega avta. Brez nje, ga še danes ne bi imela. Nikoli mi ni rekla ne. Mar mi je treba še naprej naštevati, zakaj jo tako močno pogrešam? Če se samo spomnim na vsa tista leta, ko sem jo imela in vse pustolovščine na katerih sva bili, se mi takoj prebudi hrepenenje po starih časih.
A včasih me obhajajo dvomi. Sploh ne vem več, če me bo služba sploh še prepoznala, po vseh teh letih. Namreč odkar sem jo nazadnje videla, je minilo že več let. Seveda upam na najboljše, predvsem pa na to, da je ne bo zapustil spomin.
Seveda, kako jo boste sploh prepoznali, če jo boste slučajno kje videli? Za seboj pušča namreč precej dokazov. Običajno je okoli nje precej praznih in umazanih skodelic za kavo. Vsa pošta na računalniku je označena za neprebrano. Besedil ni na računalniku, niso vnešena. Šef mora z dvema prstoma napisati odločbo in druge uradne zapiske, kar mu vzame precej časa. Delovni urnik ni izpolnjen. Ljudje morajo stalno zaradi nje delati nadure.
Skratka, če ste jo videli, me prosim kontaktirajte, saj jo zelo pogrešam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar