Zadnje čase se učim nemščino! Ja, vsak dan in to že 3 tedne. Včasih pogledam tudi kakšen film v nemščini. In tako sem si ogledala film Casper. Začne se tako, da vlak pelje duhove na "drug svet", vendar Casper nikoli ne dospe na cilj, ker ga vržejo iz vlaka in tako ostane na tem svetu.
Na Prešernov dan sem se zmenila, da gremo malo pogledat kaj se dogaja v Kranju. Še nikoli nisem bila, tako da si nisem niti dobro predstavljala, kako naj bi bilo to videti. Dan prej se mi je sanjalo, da sem bila na vlaku. Občutek je bil skoraj enak, kot takrat, ko sem gledala film. Na tem vlaku je bilo polno ljudi, nekateri pa so bili oblečeni v starinska oblačila. Več se niti ne spomnim, razen tega občutka. Potem, ko sem se zbudila, sem malo razmišljala o tem, če bom res obiskala "drug" svet.
Hodim skozi Kranj, stojnica zraven stojnice, Prešeren hodi s svojo muzo pred menoj :) Čas se prevrti nazaj, sem v 19. stoletju. Vidim Trubarja, čevljarje tistih časov in lajnarje. Lajnarji s svojo energijo ukrivljajo prostor preko glasbe :)
In potem se znajdem v muzeju - Prelepa gorenjska. Kranj je bil edini, ki je bil direktno pod cesarjem in ne pod zemljiškim gospodom. In ugotovim, kar ugotavljajo tudi drugi, da so "tablice"v šolah poznali že v starih časih :)
Oh, kako prešerno vreme pa ugotavlja kolegica. Še dobro, da ni bilo dežja. In že se vrnem nazaj v realnost, v naš svet, v svet kjer skoraj nihče nikogar več ne pozna in je le še depresija nevidna spremljevalka premnogih ljudi.
Zdravljica, Prešer'n
"Edinost, sreča, sprava,
K nam naj nazaj se vernejo!
Otrok kar ima Slava
Vsi naj si v roke sežejo,
De oblast
In z njo čast,
Ko ble ste, boste naša last!
"
Ni komentarjev:
Objavite komentar