Pot do Aljaževega doma je lepa, četudi je na nekaterih odsekih makedamska (vsaj v primerjavi z drugimi gorskimi cestami, katere niso asvaltirane).
Že takoj na začetku vzpona mi je "Triglav" padel v oči. Dejansko je skoraj celo pot odprt pogled nanj in na okoliške hribe.
Pot na Bovški gamsovec je strma, skoraj ves čas (čez Sovatno). V Dovških vratcih (2180 m) se pot razcepi (Stenar, Pogačnikov dom, Bovški gamsovec 45 min). In zadnji del tega 45 minutnega vzpona na Bovški gamsovec je več ali manj varovan z jeklenicami in klini.
In kot ponavadi se mi je pot čez Sovatno vlekla, medtem ko se mi je zdelo, da sem zelo hitro prišla na Bovški gamsovec, kakor tudi z njega. Mogoče zato, ker je bila pot na Bovški gamsovec veliko bolj adrenalinska, no, vsaj zadnji del (izpostavljeni odseli, klini, jeklenice).
In kot se za ime "Bovški gamsovec" spodobi, sem na poti navzdol videla tudi skupino gamsov.
 |
| http://www.hribi.net/slika.asp?gora=3436 |
Ni komentarjev:
Objavite komentar