Osvojila sem najvišji vrh Karavank 2236.
Pot: Ljubelj (1058) - Zelenica (1536) - Stol (2236).
Za vikend sem bila na Češki koči. In Kočna in Grintovec se lepo opirata našemu pogledu, kljub temu pa človek rabi 3 ure, da pride do vrha Grintovca. Sicer je tudi res, da sta ta vrhova višja. Pa vendar. Ko pogledaš od Zelenice naprej proti Stolu se zdi tako daaleč,....da je težko verjeti, da je samo 3 ure hoda.
Pot: do Zelenice pot ni nič posebnega. Dejansko se da priti gor tudi z malo boljšim in dvignjenim avtom, ki ima pogon na vsa 4 kolesa.
Od Zelenice naprej, proti Stolu je pot dejansko manj zahtevna, kot pa do Zelenice. Vendar je tak samo prvi odsek poti. Na enem delu se pot razcepi na dve smeri. Ena gre naprej na Vrtačo (tam sem bila 2 tedna nazaj). Ta pot za na Vrtačo je potem zelo strma, saj ne greš več mimo hriba ampak na hrib. Druga pot (za Stol) pa je še naprej skoraj po ravnem (sicer se stalno dviguje, vendar ne strmo). In tudi ta pot se potem razcepi in sicer na Spodnjo pot na Stol in Zgornjo pot na Stol. Jaz sem izbrala Zgornjo pot na Stol. Ta pot je še naprej nezahtevna in se le malce dviguje a le do enega odseka, ki bolj zgleda kot "slap" kamenja, kot pa pot (tu se je treba spustit dol). Ta del je dejansko najzahtevnejši, a je zelo kratek. Najzahtevnejši je zato, ker se kamenje kruši in moraš zelo dobro gledat kam stopiš, da ti ne spodrsne (po tistem se kar pelješ, tudi jaz sem se enkrat na rokah ujela). Ko sem šla nazaj sem plezala po tistem kamenju in skalah gor in takrat mi ni bilo jasno, kako sem prišla dol. Ampak res, tista stena se kar sesuva,.... In potem se pod nadaljuje po dnu, čez skale po ravnem seveda (tiste ki so se odkrušile). A tiste skale so zelo trdne, čisto nasprotje prej opisane poti. Potem pa pot vodi spet gor in na vrhu te poti se odpre zelo lep pogled na Stol in okoliške hribe. Od tam pa do vrha Stola je še eno uro hoda. Seveda ima človek občutek, da bo hitreje prišel gor,.... Ta pot je sestavljena več ali manj iz kamenja in spet je potrebna velika mera previdnosti. Ta del se mi je najbolj vlekel. A zanimivo, ko sem šla dol, se mi je zdelo, da sem ravno čez ta del prišla najhitreje. In ko sem ga gledala iz oddaljenosti, skoraj nisem verjela, da sem bila gor,..... pa sem bila. Najprej sem se ustavila na travi pred vrhom Stola, kjer smo imele skupaj s Kavkami malico. Ena mi je vzela zamašek od plastenke za vodo in ga odnesla, a hvala bogu ne daleč in ne čez skale (tiste po katerih sem priplezala), zato sem ga hitro dobila nazaj. Potem sem šla do vrha Stola, kjer sem se vpisala in nato še do Prešernove koče in že sem šla nazaj. Na vrhu je pihalo, kar je lahko, vreme pa je bilo več ali manj sončno.
Na poti nazaj se mi je zdelo, da vidim v daljavi nekoga, ki žvižga in stoji na mestu. Zdelo se mi je malo čudno,... potem pa sem videla, da je to gams, ki se oglaša. V njegovi okolici pa sta bila dva svizca. Ne vem, če sta me videla, vendar sta potem splezala na eno skalo, jaz pa sem nadaljevala pot. Gams je hodil vzporedno z mojo potjo in se stalno oglašal, kot bi nekoga klical, vedno pa so bili zraven tudi svizci. Nazadnje sem ga videla na eni skali in ko sem šla mimo nje, je ravno en svizec na drugi strani poti zbežal v zavetje. Ko ni bilo več gamsa tudi svizcev ni bilo več. Videti je bilo, kot bi bili nekako povezani. Potem se se pa spomnim samo še kače. Že ko sem šla gor sem videla eno majhno kačico, a ko sem šla dol, sem videla kar veliko kačo (v primerjavi s prvo), kakih 80 cm (potem, ko se je oglasila, ko me je videla, se je odplazila proč). Po moje je bil gad (rjava s temnimi vzorci - obe sta bili enaki), a še vedno se mi ni zdela velika (mogoče preveč filme gledam).
In preden sem prispela do Zelenice sem videla samo še srno v tistih skalah na kamenju,....
 |
| Stol |
Ni komentarjev:
Objavite komentar