Danes mi je uspelo do konca prebrati knjigo Moje skrivnosti (Sophie Kinsella) (ljubezenski roman). Moram povedati, da sem bila čisto na začetku malce razočarana, ampak potem se pa knjiga nadaljuje tako tekoče, da je nisem mogla odložiti, tako da sploh ne vem, kdaj sem jo prebrala :)
Poleg dobrega občutka zaradi napetega pričakovanja,... sem našla v knjigi tudi nekaj praktičnih nasvetov npr. začni igrati golf (skrivnost uspeha je v kontaktih, povezovanju) ali pa: nauči se seksi hoditi (mogoče kdo pozna to tehniko?) ali pa: nikoli na začetku ne pokaži moškemu vseh svojih čustev in skrivnosti, ker te potem nikoli ne bo spoštoval. In še milijon drugih stvari, katerih se ne spomnim več,....
Knjiga: Leonardo, portret mojstra (Bruno Nardini)
Kot pove že naslov knjiga govori o Lionardovem življenju. Zanimivo je, da so ga imeli frankovski vladarji zelo radi, zato so mu na stara letu odstopili posestvo, brez da bi karkoli zahtevali v zameno. Menim, da je bila na delu karma. Namreč Leonardo je bil nezakonski sin, zato od očeta ni dobil nobene dediščine. Stric po očetu s katerim sta se z Leonardom dobro razumela, pa mu je v oporoki zapustil dediščino, a Leonardovi bratje so bili bistveno bolj spletkarski (po očetu), kot pa Leonardo, zato tudi te dediščine ni videl. Vedeti je treba, da je bil eden njegovih bratov, tako kot oče notar in je vedno poskrbel, da Leonardo nikoli ni bil na "vrsti", ne glede na to, da je imel kraljeva priporočila. Njegova mapa se je vedno nekam "založila".
Leonardo je bil nadvse mnogovrsten človek, katerega je vse zanimalo. Zanimivo je tudi to, da ni prenesel pogleda na ptice zaprte v kletko. Kadarkoli je videl ptico zaprto v kletko jo je kupil in osvobodil. Po eni strani ga zelo dobro razumem. Zamislite si, da ste ptica. (Letite, občudujete pokrajino, pogled je neizmerljiv, potem pa kletka). Ljudje ne letimo, zato si bolj težko predstavljamo to svobodo. Skratka razumem ga. Ampak on je bil genij,... daleč pred svojim časom, celo pred našim.
Knjiga mi je še malo bolj odprla pogled na srednji vek, čeprav priznam, da sem uvid dobila že ob Danteju Alighieriju z njegovo Božansko komedijo, le da je knjiga o Leonardu bolj neposredna (začetek se mi je zdel nekoliko preveč "pristranski").
Sicer pa trenutno berem knjigo od Roberta Harrisa: Pompeji. O kako je imel Valvazor prav o Rimljanih. Prva knjiga, katero sem prebrala od Harrisa je bila knjiga Zarota. Z njo sem dobila vpogled v Rimsko pravo,....
Ni komentarjev:
Objavite komentar