Včeraj zvečer, preden sem šla spet sem delala vaje, katere so opisane v knjigi Moč zdravilnih rok. Odpirale naj bi energetska središča in sicer peto, šesto in sedmo čakro. Moram povedati, da sem se po teh vajah počutila zelo dobro, skoraj blaženo. Ko sem jih končala sem se nekaj časa počutila tako dobro, kot že dolgo. Naj povem, da so to več ali manj dihalne vaje. Skratka bilo je kul.
Zadnji teden me je malo bolel križ, v bistvu me niti ni bolel, samo neprijetno mi je v tem delu, zato delam vaje za hrbet. Seveda zelo pomagajo.
Danes dopoldne sem bila spet vsa blažena, ker sem ugotovila, da so na svetu še dobri ljudje.
Potem sem šla urejati dokumente (tiste, katere še nisem včeraj, dobila sem tudi novo knjižnično izkaznico, ki je čisto drugačna kot tista ta stara), spotoma pa sem se ustavila še v časopisnem kotičku, kjer sem brskala po Salomonovem oglasniku. Moram reči, da nisem našla niti enega pametnega dela, no sej so bila, čeprav so veliko bolj pametna na Zavodu in drugih spletnih portalih.
Hm, če dobro pomislim bom dobila v kompletu čisto vse nove dokumente, oz. bodo vse kartice drugačne, kot so bile dosedanje. Ja, pričakujem, da se bo moje življenje popolnoma spremenilo v tem letu, ravno tako kot dokumenti, oziroma da bom dobila novo podobo. Torbico že imam novo (kupila sem jo zgolj zato, ker nisem imela nobene črne, tista prejšnja se mi je pa znotraj strgala), sedaj bom dobila pa še novo denarnico,.....
Popoldne pa sem se odpravila nabirat regrat, čeprav je še nekoliko zgodaj. Videla sem, da kmetje že vozijo gnojnico, tako da je kljub neizmernim površinam travnikov težko najti regrat, vendar mi ga je kljub temu uspelo nabrati za ene parkrat. Pa še lep sprehod sem imela. Skratka lep dan je bil in dobro sem ga izkoristila.
Čeprav se mi zadnje čase stalno dogaja nekaj čudnega. Kamorkoli grem, kamorkoli v gozd je ponavadi vedno povsod polno listja in ko npr. hodim po poti se tisto listje stalno premika, skoraj ne morem narediti koraka, ne da bi zalestelo listje, čeprav vidim pa res nič ne. Je pa zanimivo videti oziroma slišati, kako polno je v resnici življenja v gozdu, čeprav ga sploh ne vidiš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar