Celtic Woman - You Raise Me Up

Knjiga: Prerokba kristalne lobanje

Preroka kristalne lobanje, Manda Scoott.

Ravno berem to knjigo. Prebrala sem dobro polovico knjige, ki govori o 21. decembru 2012. Maji so baje napovedali, da bo na ta dan konec sveta in da ga bo povzročil človek sam.

No, sploh se ne bi čudila, če bi se na ta dan začela kaka vojna ali če bi se zgodila kaka druga katastrofa. Npr. nekatere bo strah konca sveta, zato se bodo skrili. Kriminalci bodo to vedeli in zato bodo npr. sprožili jederske konice, čeprav se morda tega sploh ne bodo vedeli. Možnosti je veliko, že samo zaradi iracionalnega obnašanja ljudi, na ta dan.

Spodaj pa je en citat iz knjige, ki se mi je še posebej vtisnil v spomin in to velja za Slovenijo kot pribito. Vem pa tudi zakaj je tako. Narodova prihodnost je vedno odvisna od narodove preteklosti. Enako kot za človeka velja tudi za narod. Prihodnost Slovenije bo takšna, kot prihodnost kriminalca. Zakaj? V Sloveniji se je po koncu 2. svetovne vojne zgodil genocid. To pa pomeni, da bo prihodnost Slovenije enaka prihodnosti kriminalca. In danes se to bolj vidi, kot kadarkoli.

Za Slovenijo torej velja enako kot za kriminalca. Kriminalec ima več možnosti npr. lahko prizna zločin in se pokesa, kot je to storila Nemčija. Ni pa nujno, da pride do tega. Kriminalec lahko še kar naprej vztraja, da ni kriv in dela nove in nove zločine, kot to velja za Slovenijo.

Seveda nekateri ostanejo celo življenje kriminalci, ne pa vsi, nekateri se pokesajo in spreobrnejo. Slovenija se ne bo spreobrnila, ker imamo preveč "južne" krvi oziroma mentalitete, ki ji je kriminal zelo blizu. Nemčija se je, kar je bilo za pričakovati, saj so družbeno, kulturno in evolucijsko na mnogo višji ravni. Zakaj bi se obnašal kot opica in delal stvari, ki jih delajo opice, če ti tega ni treba in se lahko obnašaš kot civiliziran in kulturno razvit človek? Zakaj bi živel v bedi in revščini, če si dovolj inteligenten, razvit in civiliziran, da veš, da ti ni treba?

Evolucije se žal prehitevati ne da. Družbeno nerazvitih ljudstev se ne da čez noč spremeniti v civilizirane in družbeno razvite ljudi. Žal ne.

Lahko bereš le angleške knjige in se čudiš njihovi uglajenosti, civiliziranosti, spoštljivosti itd. in si želiš, da bi bil del njihove kulture. Po angleški literaturi vidiš Slovenijo in njeno mladino, ki meče granitne kocke v policaje in tekmuje v vulgarnosti in prostaškosti le še kot krdelo nahujskanih ljudi.

Citat iz knjige:

"Povsod na svetu obstajajo ljudje, ki si nečesa želijo in mislijo, da si to lahko vzamejo, ne glede na to, koliko morajo drugi plačati za to. Prav vedno so možje tisti, ki jemljejo, in ženske in otroci so tisti, ki plačajo."

Kaj ni to seksističen pogled, doktor?

Mogoče, a do danes še nisem izkopal množičnega grobišča, kjer bi žrtve pobile ženske. "

in

"Tukaj so možje, ki se borijo zoper vse, kar je bilo ustvarjenega na svetu. Vsi so prežeti s pohlepom, pohoto, z lakomnostjo in brezbrižnostjo do drugih. Drugim hočejo povzročiti bolečino - v tem naravnost uživajo - in ni jim mar njihova mizerija. Na koncu poteptajo čisto vse, kar obstaja. To je sila, ki bo vodila v uničenje ne le tistega, kar je na svetu dobrega, temveč do propada vsega sveta."

rešitev?

"Majna deklica kleči na poletnem travniku in se igra. Predstavlja nedolžnost, čisto človeško dušo, ki jo je še mogoče prešiti in s tem tudi bodočnost sveta. "

Knjige: Čarobnost in Majevska prerokba

Danes sem bila v mestni knjižnici.

Že nekaj čase sem iskala knjigo Prerokba kristalne lobanje, vendar je bila vedno sposojena, medtem ko je bila danes prosta. Iskala sem jo predvsem zato, ker je na temo majevske prerokbe, ki je zelo aktualna te dni. Moram reči, da močno verjamem, da so Maji poznali prihodnost zaradi tega, ker so imeli toliko žrtvovanj, se pravi prestopov duš. Čeprav ne poznam resnice. Vem za majevski koledar, vendar si njegov zaključek na ta dan razlagam le tako, da naj bi se takrat končal njihov koledar. Enakega mnenja so sicer tudi nekateri drugi. Če bi pa prerokba zares obstajala in bi bil ta koledar v bistvu prerokba in ne koledar, no potem bi pa celo verjela, da lahko pade kakšen komet na zemljo, ki bi prišel iz smeri sonca in zato je videnje 2 sonc kar normalno, pa 3 dnevna zatemnitev tudi, ker bi prah zatemnil ozračje. Čeprav je v današnjem modernem svetu možno še ogromno drugih stvari. 

Opazila sem tudi novo knjigo od Rhonde Byrne. Zaslovela je že s knjigo Skrivnost, nato je izdala knjigo Moč in mislim, da je to že njena tretja knjiga. Imenuje se Čarobnost. Nova oziroma letošnja in prosta, kaj bi si lahko še lepšega želela.

Malo sem jo že prebrala in moram reči, da mi je všeč. Oh, kako bi bil svet lep in čaroben, če bi bili vsi HVALEŽNI in bi se vsak dan zahvalili za to, kar imajo, namesto, da godrnjajo zaradi tistega, česar nimajo. No, kaj od tega velja tudi zame. O tem namreč govori knjiga.

Zdravljica

3. decembra 1800 se je rodil dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik. 

	Prijatlji! obrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Hipersenzibilnost

A se vem je že kdaj zgodilo, da je vse naenkrat postalo svetlo v vašem duhu? Ali pa obratno, temno?

No, jaz sem tako senzibilna zadnje čase. To se zgodi, ko kdo usmeri pozornost name.

In potem se mi prižigajo svetilke in ugašajo... dobesedno. Negativcev se zato izogibam kot hudič križa.

Red v pisalni mizi

Kakšna je vaša delovna miza, v kolikor je imate? Imate notri vse razmetano ali popredalčkano?

Jaz sem imela dolgo časa kaos, zato sem se odločila, da si iz kartona oziroma tršega papirja (rebrastega) naredim škatlice in vanje pospravim stvari.

V eno lepo modro škatlico so šli tako vsi zapisi, na katere zapišem "pozitivne misli" ali reke iz knjig.
V eno lepo belo škatlico so šli vsi pol prazni listi (za razne zapiske delat). Tega papirja, ki je pol prazen ne zavržem, ker sem ekološko osveščena, temveč ga porabim do konca.
V eno zlato škatlico so šle vse prazne kuverte.
V eno škatlico narejeno iz ta kartonaste škatle so šli različni predmeti, kot so sponke.
Sedaj mi manjka še ena škatla v katero gredo tekoče  zadeve, da jih ne pozabim, ker jih opazim takoj, ko odprem predal. Npr. za račune, ki jih moram plačat, vloge za delo, ki jih pošljem, itd., opravila, ki jih moram narediti. Eno sem sicer naredila, samo mi ni všeč. Ni iz rebrastega papirja, pa siva je, narejena iz zadnje strani bloka. Sedaj razmišljam, da bi jo polepila s kakšnim lepim papirjem ali nalepkami, jo prebarvala ipd.

Že dolgo sem hotela narediti red, pa ga nisem. No končno sem se lotila.

Ravno tako sem zašila vsa strgana oblačila, npr. kakšna luknjica sem pa tja. Imam občutek, da se bo pa sedaj obrnilo na bolje. Važno da ni kaosa in da nič ne uhaja skozi luknjice. V sanjah strgane nogavice pomenijo nekaj takega kot luknja v denarnici. Nič kaj obetavne sanje.
Take sanje so se meni sanjale, pred časom. Sedaj se mi ne več.
Sedaj se mi sanja kontra, tisto o človečnjakih, ki naj bi predstavljali bogastvo.
Me prav zanima, če bo karkoli od tega tudi res.

Sužnji

Oropani vsega dostojanstva,
odvzete vse časti,
v blatu do kolen,
pred njimi stoje gospodarji,
in jih silijo v nečednosti.

S svojim prostaškim smehom,
ki izdaja, da človek živalsko dušo ima,
do zraka, v navalu zaničevalnega smeha,
do sužnjev, ne prisopiha.

A jeza Boga je takšna,
da jim kazen je poslana
sužnji osvobojeni,
prostaki v blatu pogubljeni.

Marta Zore: Kdo je kriv

Kaj se bo zgodilo?

Danes dopolnjujem znanje iz astrologije. Pogledala sem malo v karte drugih ljudi.
Neverjetno jasni se mi zdijo dogodki, ki so se jim zgodili, skoraj do stopinje točno se vrstijo.  Česar pa ne razumem najbolje pa je to, zakaj svoje karte na morem tako brati, kot lahko berem tuje. Dejansko lahko iz tuje karte še več izvem o sebi, v določenih primerih seveda.

Zame je bilo najbolj krizno obdobje nekje od leta 2008. Toliko destruktivnih aspektov se je pokazalo, da sem kar srečna, da jih nisem šla prej raziskovat. Sicer se pa spomnim agonije iz tistega časa, ki vse skupaj samo še potrdi.

Skrbi me pa to, na kar opozarjajo tudi tudi druge astrološke knjige. Namreč prišlo je do take hude osebne krize in s tem tudi do potlačitve čustev, da kar malo pričakujem, da zna to ven udariti. Pluton vedno deluje tako. Šele ko aspekt mine se vidi prava škoda, ki jo je naredil.

Ivan Cankar: Hlapci

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan.

(Ivan Cankar)

Cankar je bil daljnoviden, zelo! 

"Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan"

Pred letom 1918 so bili naši gospodarji iz Avstro-Ogrske.
Po letu 1945 so bili naši gospodarji Srbi. 

Po letu 1991 smo gospodarji sami. 

Dejstvo je, da smo najslabši gospodarji na lastni "domačiji" ravno SAMI!!! 

Nauk: Če si butast je bolje, da si hlapec, kot gospodar!
Če že moraš biti hlapec izberi vsaj takega gospodarja od katerega imaš največ koristi!

"Protokoli" izrojenih voditeljev 19. stoletja, pardon 21.

Miselnost v 19. stoletju (socializem, komunizem, anarhizem, judovstvo, prostozidarstvo...),….. 

Praško pokopališče, Umberto Eco »V politiki zmaga le surova sila, nasilje mora biti načelo; zvijačnost in licemernost morata biti pravilo. Zlo je edino sredstvo za dosego dobrega. Ne smemo se obotavljati pred uporabo podkupovanje, prevare in izdaje. Cilj posvečuje sredstva.

Ko bomo na oblasti, bomo iz izobraževalnih programov črtali vse šolske snovi, ki bi lahko begale duha mladih, in iz njih naredili poslušne otroke, ki bodo ljubili svojega vladarja. Namesto učenja klasikov in antične zgodovine, ki vsebujejo več slabih kot dobrih zgledov, bodo morali spoznavati vprašanja, ki jih prinaša prihodnostjo. Iz spomina ljudi bomo izbrisali pomnjenje preteklih stoletij, ki bi bila lahko za nas neprijetna. Z metodičnim izobraževanjem bomo lahko odstranili ostanke neodvisne misli, ki smo jo precej časa uporabljali za dosego naših ciljev…

Kar zadeva časopise, načrt predvideva lažno svobodo tiska, ki bo namenjena boljšemu nadzoru nad mnenji. Naši povedo, da si bo treba zagotoviti večje število časopisov in revijo, ki bodo izražali na videz različna mnenja, tako da bodo dajali vtis o svobodnem kroženju zamisli, v resnici pa bodo vsi odsevali mnenje gospodarjev.

V politiki moramo znati zapleniti premoženje brez zadržkov, če lahko s tem dosežemo podjarmljenje drugih in svojo oblast. Dajali bomo videz osvoboditeljev delavcev s pretvarjanjem, da jih imamo radi po načelih bratstva, ki jih razglaša naše bratstvo. Rekli jim bomo, da smo jih prišli osvobodit izpod vsega, kar jih zatira, in jim svetovali, naj se pridružijo vrstam naših vojsk, socialistov, anarhistov in komunistov. Toda plemstvu, ki je izkoriščalo delavske sloje, je bilo kljub temu do tega, da so bili ti dobro hranjeni, zdravi in krepki. Naš cilj pa je nasproten, nas zanima izrojevanje poganov. Našo moč bo sestavljajo nenehno ohranjanje delavcev v stanju pomanjkanja in nemoči, saj bodo le s tem ostajali podrejeni naši volji in v svojem okolju nikoli ne bodo našli toliko moči in volje, da bi se nam uprli. »

Tek okoli Brda - 10 km

Na Brdu tečem dokaj pogosto. Povprečno vsaj 1 krat na mesec (ker se ukvarjam še z drugimi športnimi aktivnostmi, npr. v nedeljo sem bila na Kriški gori, kot v nebesih), čeprav se  zgodi, da včasih tečem kak teden vsak dan, potem pa cel mesec ne. 

Vendar nikoli ne tečem okoli Brda, ampak pretečem le par kilometrov v eno smer in potem nazaj (nočem namreč teči po pločniku ob asvaltni cesti).

Danes pa sem prvič pretekla cel krog. 10 km! Rabila sem približno eno uro.

In prvič v življenju me je ožulil modrc. Običajno ga sicer ne nosim,....

Najprej sem na cesti pred sabo videla kačo, še dobro, da se je zvijala, drugače je še opazila ne bi. Ko sem že hotela obupati (oziroma še nisem vedela ali bi naredila krog, ali bi se obrnila, kot običajno) mi začne ena muha brenčat ob ušesu, zato to misel seveda takoj opustim. Ko sem že odločena, da mi bo uspelo, pa vidim belo srno. Ja, vsaj mislim, da je bila bela srna, čeprav kar ne morem verjeti svojim očem, da sem pa res videla belo srno (ostale so bile običajne). Mogoče je bila pa koza, ne bom trdila ali kakšna druga vrsta. Namreč vsak, ki teče po tisti poti ve, da bo vedno videl srnjad, vsaj meni se še ni zgodilo, da bi tam tekla in da ne bi videla srnjadi. Potem pa sem videla še temnega, skoraj črnega srnjaka, medtem ko so bili drugi običajni. 

Zanimivo je pa to, da ko tečeš stalno slišiš šumenje ob straneh in potem se sprašuješ katera žival povzroča te šume. Dobro, srne se vidijo,.... in potem se res za hip ob enem šumu ustavim, da vidim kaj se skriva in vidim kanjo ali nekaj takega :)
 
Seveda sem v sebi simbolist.

Vrhunski vic

Tale vic kroži po elektronski pošti:



----- Zapisnik evropskega kongresa transplantologov:

Poročilo britanskega predstavnika:
Našli smo človeka brez hrbtenice, mu jo presadili in po tednu dni v bolnici
je zahvaljujoč odkritjem britanskih zdravnikov shodil in si začel iskati
službo.

Francoski predstavnik zdravnikov je poročal :
Pri nas smo imeli pomembnejso zadevo. Vzeli smo človeka z enim samim
pljučnim krilom, mu presadili manjkajoče pljučno krilo in po treh dneh je
odšel iz bolnice in si začel iskati službo.


Predstavnik italijanskih zdravnikov je poročal:
Mi smo imeli dva pacienta brez srca. Ker smo imeli le enega darovalca, smo
se odločili in vsakemu od obeh paciantov presadili pol srca. Po samo dveh
dneh sta oba pacienta ozdravljena že začela iskati službo.


Predstavnik slovenskih zdravnikov je ponosno povedal:
Vse to ni nič. Pri nas imamo tri ljudi brez možganov. Postavili smo jih na
čelo države in v rekordnem času že več kot pol države išče službo.

Knjige: Praško pokopališče - Umberto Eco

Svetujem vsem, da preberejo to knjigo!

Če že zaradi drugega ne, potem  vsaj zato, da se boste malo smejali na nemški, francoski, italijanski in judovski račun na začetku knjige, točneje v 2. poglavju :)

No, meni je bilo skrajno smešno, omenjeni so tudi Hrvati, Slovencev pa avtor ne omenja.

Za pravi užitek ob branju te knjige pa je treba poznati vsaj malo zgodovino 19. stoletja :)

Knjige: Jonathan Strange in gospod Norrell (Sussanna Clarke)

Ta knjiga se mi pa zdi nekaj posebnega, čeprav ne vem točno zakaj. Že takoj, ko jo človek vzame v roko in jo začne brati ugotovi, da je tipično angleška. V njej je najti angleško olikanost in uglajenost, seveda pa nikakor ne manjka "vihanja" nosu, seveda na angleški način. Težko si predstavljam, da bi tako knjigo napisal kdo drug kot Anglež.

Čas dogajanja je prestavljen v preteklost, vendar ne tako zelo, v 19. stoletje. Naslednja zanimivost je pa ta, da omenja resnične osebe, ki so resnično živele v tem času vključno z Napoleonom (Anglija je bila v vojni s Francozi), čeprav knjiga sama spada pod fantastiko.

Prebrala sem prvi del trilogije. Govori pa o magiji na angleškem.

Knjige: Angelologija in Denvnik Carrie Bradshaw

Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala je Angelologija (Danielle Trussoni), predzadnja pa Dnevnik Carrie Bradshaw (Candace Bushnell).
Moram reči, da je Dnevnik zelo berljiva knjiga in nekoliko prehitro jo je bilo konec :)
Angelologija pa ima dele, kjer je bolj berljiva, sploh pred koncem (tako je seveda moje mnenje). V bistvu knjiga stalno odkriva nove in nove stvari. Ima dokaj presenetljiv konec, čeprav morda nekoliko pričakovan.

Dan Brown se mi zdi res eden izmed pisateljev, ki je sposoben obdržati bralca v napetem pričakovanju od začetka do konca. Kar nekako pogrešam njegove knjige (vse njegove sem že prebrala ali pa sem gledala filme). Tudi Jean Cristophe Rufin se me je dotaknil, predvsem z bistoumnim pisanjem, kjer ti dopušča voljo, da sam delaš zaključke, v bistvu te celo na nek način prisili, da začneš razmišljat.

Čeprav priznam, da sem zadnje čase bolj malo brala. So bila obdobja, ko sem veliko več prebrala, kot sedaj. Pa tudi veliko več sem kolesarila in hodila v hribe. Letošnje poletje je bilo eno izmed najbolj  bednih poletij.

Moram pa seveda dodati še to, da sem ene par knjig začela brati, ampak me niso dovolj potegnile, da bi jih prebrala do konca. Ene pa nisem hotela, ker se je nanašala na tematiko, ki je ne maram,... ipd.

Mahatma Gandhi Quote

A man is but the product of his thoughts what he thinks, he becomes.
Mahatma Gandhi

Potepanje po svetu

Danes sem bila cel dan od doma,... kupila sem si očala v Mullerju za 4 €vre (prej so bila 10 €) Bila sem tudi v cerkvi, kjer se je zgodil nek dokaj nenavaden pripetljaj, ki je seveda nekaj vreden le za mojo dušo :)
Majhne so radosti, ki so zgradile moj nežen in veličasten oziroma mistični svet, po katerem danes hodijo z okovani čevlji brez da bi ga sploh videli,...

Sanje: Anderson Cooper in vreme

Zadnje čase gledam Andersona Cooperja po Tv-ju, ki mi je, tako kot večini drugim neizmerno privlačen.

Sanjalo se mi je, da je bil v hali, kjer je napovedoval vreme. Pogledam proti njemu in rečem: "Sej ni čudno, da je stalno sončno pri vas, ko pa imate takega voditelja".


Potem se je pa scena oziroma prizor spremenil. Po cesti so se podili oblaki v obliki ovc in te ovce so imele celo izpušne pline :)

Skratka precej nenavadne sanje....

Sanje so razložene najbrž že v prvem delu :) (tisti ta prvi del o sončnem vremenu). Ta drugi del bo pa najbrž še razložen, saj grem ravnokar ven :)

Sanje: lepe hiše visoko v hribih

Danes se mi je sanjalo, da sem šla na obisk k severnjakom. Zanimivo je bilo predvsem to, da so imeli hiše zelo visoko v hribih in na eni strani je bil pogled v dolino, s pečin. To pa še ni vse, te hiše so se tudi gibale, gor in dol. Če si šel bolj proti oknu se je hiša nagnila dol, če si šel bolj proti notranjosti seje hiša nagnila gor. Skratka bilo je zelo zanimivo. Potem sem bila pa že na vlaku, ki je tudi peljal po robu pečin. Ob pečini in železnici, to pomeni, da je bil razgled fenomenalen je bila pa voda. In spomnim se, da se je nekdo kopal v njej, kljub temu, da je bila voda zelo mrzla. Mislila sem si, to je res možno samo na severu.
Potem je bila pa treba nekaj časa teči. Jaz sem bila prva in sem tudi tekla prva, potem sem se pa ustavila in počakala, da so šli vsi naprej. Ta zadnji je bil en starejši in bolj debel moški, ki je imel obesek okoli vratu. Rekel mi je, da naj mu pomagam, skratka naredil se je čisto ubogega, pomoči potrebnega, a ko sem prišla do njega je hotel, ni bil več tako nedolžen, hotel je da dam prst v eno napravo, v bistvu je bil že skoraj ukaz, vendar se ni zgodilo nič, ker so bila vrata zaklenjena in nikogar ni bilo notri.

Potem sem sanjala o indijskem Bogu, bil je moder in zelo velik. Prav veličasten prikaz, čez celo nebo, na nebu,... Vendar ne vem v čem je bila tista stvar, mislim, da je Bog nekaj hotel, a ker tega ni bilo je bil razočaran.

Na koncu me je bilo pa zelo strah, da me ne bi napadel en pes....

Albert Einstein trdi, da nam manjka pameti

If you can't explain it simply, you don't understand it well enough.
Albert Einstein

A sedaj verjamete, da zakonodajalci ne razumejo zakonov, ki jih pišejo?
A sedaj verjamete, da naši politiki ne razumejo, kaj govorijo?
A sedaj verjamete, da podjetja ne razumejo politike, ki jo vodijo?
A sedaj verjamete, da policija ne razume zakonov, ki jih varuje?

Dela je dovolj

Dragi, častitljivi bralce mojega skromnega bloga.

Še vedno sem zaposlena. Trenutno z iskanjem dela.  Kljub moji visoki izobrazbi bi sprejela kakšno počitniško delo, da sploh vidim, kako je ubogim študentom in dijakom, da bom v prihodnosti sposobna bolj sočustvovati z njimi.
Z veseljem bi zatorej pomagala v kakšen kampu, na počitniških delavnicah, taborih, z inštrukcijami, tudi pri poučevanju, vendar imam ta problem, da imam premalo veščin mreženja, saj vse mreženje namesto mene naredijo že drugi ljudje iz same gole ljubezni do mene.

Jutri bo moj članek že v vseh časopisih, tako Delu, Dnevniku, Večeru, Demokraciji in ostalih, kar jih je še ostalo, ker sem tako izvirna, inteligentna in zrela oseba, ki nikoli ne zamudi niti sekunde, da ne bi iskala primernega dela zase.

Kot vidite mi gre pisanje odločno od rok. Lagati vsekakor ne znam. Vedno vse napišem po pravici in resnici. Vsekakor bi morala biti plačana za moje izvirne in nadvse domiselne članke, katerim pod tem soncem ni para.

Razmišljam, da bi prevedla delo od Nostradamusa: Epistle to Henry 2, vendar se mi zdi, da ljudje moje hude izvirnosti in bogate intuicije vsekakor ne bodo znali prav ceniti v tej naši umazani od mestnega prahu, torej sivi Ljubljani. Ko bo Ljubljana spet bela, kot je bila bela nekoč, bodo ljudje spet znali ceniti čistočo in seveda mene, predvsem zato, ker so mi nadvse ljuba bela oblačila, katerih se nikakor ne morem nanositi, zato si vedno ob nošenju belih oblačil poslušam še pesem: Nosi mi se bela broja al boja, ali nekaj takege, no po slovensko se reče barva.

Ops malo sem zašla z zastavljene teme. Ja, vsekakor sem pripravljena za denar storiti več, kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor sem se pripravljena dodatno izobraževati, kar ni tako, samo po sebi umevno, saj ljudje več ali manj plačujejo za izobraževanja, jaz pa se udeležim izobraževanja le, če mi ga plačajo. Vsekakor se nadvse cenim tako sebe, kot svoje sposobni. Jaz sem vsekakor naravni oziroma božji dar. Mene bi si želeli v vsakem podjetju. A kaj, ko se naša slovenska podjetja tako zelo malo cenijo, da mi na noben način ne dajo zaposlitve. V resnici mi je tako še bolj všeč, saj za tako podjetje, ki se tako nizko ceni, da mi ne da zaposlitve, tudi sama nikoli ne bi hotela delati. Jaz sem namreč genij in meni ni enakega pod tem soncem, kar Jupiter, ki je najvišje v moji karti zelo dobro ve.

Od vseh tem 105.000 ljudi v Sloveniji, ki iščejo zaposlitev, sem vsekakor jaz najboljša, najlepša, najpametnejša, najbolj izobražena, kljub temu, da nimam doktorata in še bi lahko naštevala, do neskončnosti, ampak potem bi me takoj obtožili, da se samo hvalim, da me je samohvala in da sem en velik samospev, kar pa sploh ni res. Če bi me obtožili za kaj takega, bi bila moja damska narava v meni do skrajnosti užaljena in tega si seveda vi, moji zvesti občudovalci nikoli, niti v sanjah ne bi drznili narediti. Kajti vi me obožujete in ljubite, kar ste dokazali in dokazujete z branjem tega najboljšega bloga na svetu, ki mu ni para. Veste,  vsi bi radi imeli točno tak blog, kot je moj, problem je le v tem, da tega nihče ne upa vprašati, kako se ga naredi.

Tako, sedaj pa grem in skep  prepuščam vam, moji dragi oboževalci. Sej vem, da me do onemoglosti obožujete, samo tega si ne upate priznati. Dela mi ne nudite zato, ker menite, da sem previsoko na družbeni lestvici, da bi sploh lahko dobila delo oziroma delala.  V meni se namreč pretaka plava kri, to vem zato, ker se mi po telesu stalno pojavijo modrice in kaj bi torej  lahko drugega sploh še pomenilo, razen tega, da imam modro kri. Seveda jo imam, kako bi pa sicer modrice nastale.

Moja inteligenca in modrost je brez vsake meje, kot lahko vidite, pardon moji dragi, sklepate iz napisanega. Vpisala bi se v Menso, po opravljenem IQ testu, za katerega sklepam, da bi ga opravila brez najmanjše napake, če bi ga le šla delat, ker ga seveda nikoli ne bom šla delat, ker bi bilo to preveč sramotno zame, da bi vsaj malo dvomila v moje lastne sposobnosti. Take potrditve, jaz, z mojo modro krvjo, dokaz za katero so seveda modrice, nikakor ne potrebujem.

Če boste slišali za bolj sposobno osebo od mene, mi vsekakor javite, rada bi jo namreč videla na lastne oči. Vendar sem vsekakor prepričana, da taka oseba vsekakor ne obstaja, zato mi seveda ni treba nič javljati, saj vem, da bi to delali le iz golega ljubosumja in nevoščljivosti, da bi začela dvomiti v svoje lastne sposobnosti.

Rada vas imam moji dragi prečudoviti oboževalci, saj če to ne bi bili, vsekakor ne bi dobili niti linka na ta blog, saj je moj blog dostpen samo najbolj elitnim ljudem tega sveta.

Majevske prerokbe

Indijanec iz plemena Cree:

"Ko bo posekano zadnje drevo,
ko bo zasturpljena še zadnja reka,
ko bomo ujeli še poslednjo ribo,
samo takrat boste ugotovili,
da denarja ni mogoče jesti."

American Idian Quote:
"When the Last Tree Is Cut Down,
the Last Fish Eaten,
and the Last Stream Poisoned,
You Will Realize That You Cannot Eat Money"

Nostradamus: "the dead will come out of their graves"

Century X, quatrain 74, English translation.

The year of the great seventh number accomplished,
it will appear at the time of the games of slaughter,
not far from the age of the great millennium,
when the dead will come out of their graves.


HUDA JAMA - Barbarin rov! 

Kopanje v Bohinjskem jezeru ali en počitniški dan

Včeraj sem se kopala v Bohinjskem jezeru. Tja sem odšla s sestro in nečakinjama. Moram reči, da voda ni bila premrzla za kopanje, kajti imela je kar 23 stopinj. Vreme je bilo prečudovito, sončno, čeprav, ko smo se peljali v bohinjsko smer sploh ni bilo videti tako. Nebo je bilo namreč polno oblakov. A ko smo prispeli je pihal veter, kar v takem vremenu nakazuje izboljšanje stanja (razpiha oblake).

V glavnem pokrajina oziroma razgled na okoliške gore je bil prečudovit. Gneče ni bilo, bilo je vroče. Tudi obala je bila zelo urejena, sence pod drevesi tudi ni manjkalo.

Najbolj so mi v spominu ostali kačji pastirji, kajti njihova pot je bila črta med obalo in jezerom. Sprva nisem vedela zakaj je tako, a takoj, ko sem videla metulja, ki je letel nad jezerom in se za trenutek ustavil na gladini, mi je postalo jasno, kajti metulju je komaj uspelo zbežati pred ribo, ki se je pognala iz vode za njim :)
Dejansko je kačji pastir letel po tej črti in čisto slučajno sem jaz mejila z nogami na to črto. Kačji pastir se je ustavil, šel nekaj metrov nazaj in nato vzel zalet in šel naprej :)

Letošnje poletje je znano tudi po velikem številu miši, zato smo seveda dobili tudi obisk miške. Dejansko je miška prišla skoraj na brisačo in ni pokazala nobenega strahu :) Iskala je hrano. Nekdo je vrgel košček hrane in miška je šla do njega in ga začela glodati. Glodala je toliko časa, dokler ga ni pojedla, nato pa je odšla. Ni se pustila motiti. Nekateri so jo skušali odgnati, s tem, da so prišli blizu a zaman, sami so si našli drug kraj za poležavanje.

Na splavu, nekaj deset metrov oddaljenem od obale, pa je bil pajek :) Zanimalo me je, kako mu je uspelo do tja, glede na to, kako so ribe "lačne".

V glavnem, pogled na preostanek jezera in gore v daljavi, meglico in na sončno svetlobo, ki se je odbijala od jezera je bil naravnost fenomenalen. Skoraj vsak ta drugi dan me stisne, ker nimam fotoaparata, da bi delala "božanske" slike.

Po prihodu domov je mama skuhala večerjo, jaz pa sem spotoma kupila še sir. Tako smo imeli na mizi juho, pohane bučke, pohan sir, pohano meso, ta mlad/nov pečen krompir kifeljčar ter kot solato: paradižnik s čebulo. Moram reči, da sem se po dolgem času spet najedla malo bolj, kot običajno.

Čeprav je res, da sem dan prej jaz naredila pohan sir in pečen krompir,.... pač, bila sem lačna, pa sem naredila kosilo po mojem okusu. 

Kolesarjenje

Torek je bil dan za kolesarjenje. Dopoldne je sicer kazalo slabo, a se je popolne zjasnilo, zato sem se odpravila kolesarit. Ne vem od kje imam toliko energije, ampak imam jo. Mislim, da je za to kriv Mars na mojem ASC. Mars vedno vnaša aktivnost in energičnost v življenje, včasih pa tudi prenagljenost in prepirljivost, odvisno od aspektov.

Najprej sem šla s kolesom v Kranj, kjer si kupila še eno SIM kartico za telefon (6 €). Razmišljala sem, da bi si vzela telefon z naročnino pri Simobilu, ki stane 9 € na mesec. Naročnina vključuje 75 minut zastonj pogovorov v katerokoli omrežje. Fora je pa v tem, da če to prekoračiš potem plačaš kar 20 centov, tako da je to res samo za tiste, ki ne telefonarijo veliko.
Hotela sem že vzeti telefon z naročnino, vendar mi noben izmed telefonov ni bil všeč. Nato sem hotela vzeti samo telefonsko številko na naročnino, pa so mi rekli, da moram kljub naročnini plačati 12 € za številko, zato me je seveda vse minilo.
Na koncu sem si kupila eno izi kartico za 6 € in rešila problem.


Tako se je moja pot začela. Nato pa sem šla s kolesom še do Preddvora, kjer se ustavila ob reki in kot običajno, brala knjigo - Umetnost astrološkega predvidevanja.

Glede na to, da je bilo zelo vroče je bilo tam kar nekaj ljudi. Prva stvar, ki sem jo opazila je bila ta, da so bile vse ženske močnejše od mene, no dobro no, na koncu je prišla še ena, ki ni bila ravno debela.

Poleg tega od daleč oziroma na drugem koncu vidim enega moškega, ki sedi na tleh in kuri ogenj, pa se mi film takoj zavrti nazaj v zgodovino in v moji bogati domišljiji že vidim neadertalca, ki na prostem, napol gol kuri ogenj :))

Nato pa pride še en par in drug drugemu nekaj dela,... kot bi si nekaj brskala po laseh, obrazu :)) in spet se takoj spomnim na tiste opice v džungli, ki si urejajo kožuh, druga drugi (tako izkazujejo status)....   In ne morem si pomagati, ne da bi se nasmejala. Poleg tega je bil tam še en starejši moški s psom, ki mu na noben način ni dal miru, ker se je hotel igrati, pol je seveda obupal in odšel.

Savski kanjon

Včeraj sem se po dolgem času spet odpravila na kolo. Pot me je najprej zanesla v Kranj, točneje Mullerja, kjer sem si kupila mandlje, nadaljevala sem proti Strahinju, vendar sem si premislila, ko sem videla Savo.

Zdelo se mi je neverjetno, da imam tako veliko energije. Dobesedno sem prekipevala od energije, kar se že dolgo ni zgodilo.

Na žalost nimam več fotoaparata, ker se mi je pokvaril, zato nisem mogla ovekovečiti vse te lepote, ki obdaja pokrajino (fotoaparat na telefonu se mi ne zdi ravno najboljši, ima namreč samo 3 MP). Malo mi je bil žal samo zato, ker se na pot nisem odpravila že prej.

Skratka kolesarila sem nad Savskim kanjonom v Kranju. Tam je razgled res fenomenalen, ravno tako pa pokrajina.


Ponoči sem spala bolj slabo. Zaspala sem šele proti jutru. Zjutraj, ko sem se zbudila sem imela vse otečeno okoli oči. Zbudila me je mama, ker sem morala iti v mesto po nečakinjo, da sem jo peljala domov.

Spotoma sem šla še po moko,.......


Če bo jutri spet lepo vreme bom šla spet nekam na potep....

Seasons In The Sun

Zakaj mi je Google všeč?

Danes še malo raziskujem dodatne možnosti, ki jih ponuja Google.

Elektronska pošta mi je bila že takoj všeč, ker je ponujala tako veliko prostora, da je bila praktično brez konkurence.

Seveda pa se zadeva ni ustavila le pri elektronski pošti. Videti je, da je Google korak pred časom.


Zemljevid, satelitski posnetki, teren, izpis in načrtovanje poti pa so zadevo naredili še bolj popularno in prepoznavno. Kul.

Seveda pa vsega lepega še ni konec.Včasih bi rad namreč objavil kak dokument na internetu in potem ugotoviš, da je Google tudi za tovrstno stvar nadvse koristen. Prvič že zato, ker je preizkušen in ti ni treba naložiti na računalnik novega programa itd. Samo klikneš na "dokumente", označiš dokument in že ga lahko vidi vsakdo, kjerkoli na svetu. Nadvse praktično. Enako velja tudi za slike oziroma spletne albume.

Čeprav moram reči, da se sem večkrat videla tudi storitev Google+, vendar ji nisem dala nekega posebnega pomena, dokler je včeraj nisem  začela uporabljati. Ugotovila sem, da je stvar spet zelo praktična,.... En sam ustvarjen profil, pa lahko uporabljaš blogger, elektronsko pošto, spletne albume itd.

Skratka meni je všeč, sedaj je Google+ neka vstopna točka, tudi za druge portale, kot je Youtube, Facebook, Twiter,.... možnosti oziroma kombinacije so skoraj neomejene.

Ta mesec sem začela uporabljati Twitter. V bistvu mi je kul zato, ker lahko skoraj vsakomur slediš,... celo 140 znakov dolgi SMS-si oziroma sporočila so mi všeč.

Nezemljani, NLP, UFO, aliens....

Moja teorija o nezemljanih!! Na twiterju spremljam te zadeve, pa je bilo govora ravno o nezemljanih, pa sem začelo malo o tem razmišljati.

Jaz menim, da je zemlja del vesolja, zato mi je govoriti o nezemljanih nekako tuje, ker vidim globljo sliko. Sej vem, kaj pomeni nezemljan. Nekdo, ki pride iz ne-zemlje. Pa vendar, če se vrnem nazaj v sam izvor. Iz česa je nastala zemlja? Zemlja je vsekakor del vesolja. Hočem reči, da jaz zemlje ne vidim ločene od vesolja, zame je Zemlja samo del vesolja.

Kaj sploh pomeni nezemljan?
Če hočemo vedeti, kaj pomeni nezemljan, moramo naprej vedeti, kaj je to zemljan.
Torej, kaj je  zemljan?
Človek je bitje, ki se je razvilo iz "prajuhe" - morja. Življenje samo, se je začelo v vodi, vodi ima spomin itd. To, da hodimo, kot vodna bitja po zemlji je zame čudež. Torej, če naši znanstveniki že iščejo življenje v vesolju, morajo najprej odkriti oceane, izvor spomina, čustev.
Torej človek se je razvijal v skladu z "naravo", človek je samo del te narave. Razvil se je pod soncem, ki ni nič toplejše in nič hladnejše, kot je,.... ni nobenih ekstremov, ker potem ne bi preživel niti dneva, npr. če bi bilo ponoči -100, ali podnevi več kot 60 stopinj. Se ljudje tega sploh zavedajo? Torej, zemlja je nudila ugodne pogoje za razvoj točno takšnega življenja, kot ga poznamo danes. Brez sonca, vode in drugih zemljinih elementov življenje ne bi bilo mogoče. Življenje samo brez različnih oblik življenja tudi ne bi bilo mogoče. Si predstavljate, da bi bila na svetu prisotna samo ena oblika življenja? Npr. samo opice. Opice rabijo hrano in vodo. Torej, kje bi dobile hrano, če bi bila opica edina oblika življenja? Ampak prehitevam, prehitevam, če bi bila samo ena oblika, bi se tako in tako najprej pojavila v "morju". Hočem reči, da je hrana živa. Npr. ali veste, da smo si z banano v 50 % genskem sorodu?

No, malo sem se oddaljila od teme ne-zemljanov. Če torej vemo vse te zadeve, kaj potem sledi? Kakšen bi bil videti nezemljan? Jaz menim, da bi se nezemljan na drugem planetu razvijal v skladu z možnostmi, ki bi jih ponujal ta drugi planet.

No, govora je bilo o nezemljanovih obiskih zemlje. Jaz menim, da če bi hotel nezemljan obiskati zemljo, bi moral biti zelo inteligenten. A če bi bil zelo inteligenten, bi nas lahko preslepil takoj.

No, pa preidimo na temo IQ. Kolikšen je povprečni IQ človeka. Pravijo, da nekje 100. Ok, vse lepo in prav. Človek si lahko predstavlja kaj pomeni IQ 50 ali IQ 80, kaj pomeni IQ 200, celo IQ 300. Vendar, kaj pa IQ 100.000 ali IQ 1.000.000 se je o tem že kdo spraševal?

Če predpostavim, da ima torej naš nezemljan IQ 1.000.000 kako bi torej gledal na nas in kako bi se nam prestavil?

Za njega bi bili najbrž neki žužki, ki so kolonizirali planet, kot npr. mi vidimo kobilice, ko v jatah napadajo polja.  Ali pa se morda motim.

Seveda je veliko odvisno tudi od velikosti. Že naši pradavni dinozavri so imeli čisto druge dimenzije, kot jih imamo mi. Ali pa virusi. Le ti imajo čisto druge dimenzije od nas, pa vendar so živi, ravno tako kot so bili dinozavri.

Ah, kaj pa vem. Včasih dobim kakšen preblisk, kot npr. da Bog vsekakor obstaja, samo naš IQ je preveč omejen, da bi to dojeli. Ampak seveda je tako prav, tako mora biti, sicer ne bi videli stvari, katere moramo videti,.....

Na koncu moram povedati, da bi vsako nit lahko razvila še mnogo globlje, to je samo nek povzetek,...

Torte, kremnište in sirovi zavitki

Danes se mi je sanjalo, da sem delala torte in sicer kar dve, za mojo nečakinjo.
Take sanje sem imela najbrž zato, ker sem včeraj spekla 2 sirova zavitka, medtem ko sem prejšnji teden
naredila kremšnite.

Moram reči, da so bile kremšnite nekoliko bolj tekoče, kot bi morale biti, zato niso bile videti tako zelo privlačne, a ko sem eno poskusila je bil videz takoj pozabljen.
Podobno je bilo včeraj s sirovimi zavitki. Na videz nič kaj privlačnega. Ravno ko sem hotela moj zavitek včeraj skritizirati sem en kos poskusila in pol sem rajši kar utihnila.

Kremšnite oziroma maso naredim iz jajc, sladkorja, mleka in moke.

Blejska kremšnita

Torte sem začela doma peči takrat, ko sem ugotovila, da nobena kupljena ni tako dobra. Kremšnite so mi pa že od nekdaj domače najboljše.

Moj dragi dnevnik, o česnu in hujšanju, hribih...

Verjeli ali ne zadnje dni pojem veliko česna. Navadila sem se, da na dan pojem kak strok ali dva. Prva stvar, ki sem jo opazila je bila ta, da se mi je povečal apetit. Opazila sem tudi druge stvari, kot je bolj čista koža ipd. V glavnem, če hočete malo prečistiti telo vsekakor priporočan kako dvotedensko kuro s česnom.
Jaz ga običajno jem s kruhom. Moram reči, da sem se enkrat nelagodno počutila, mislim, da mi je malo načel trebuh, zato sem takrat spila en požirek pelinkovca (nekateri ga uporabljajo kot zdravilo, zaradi  zelišča, se ve), pa je bilo potem v redu, ampak po pelinkovcu sem spila tudi kozarec vode. Jaz nikoli ne pijem nobene alkoholne pijače, ne bi bi po njej pila tudi vodo.

Poleg vsega sem opazila tudi, da sem zadnje čase nekoliko bolj sproščena, čeprav ne vem čemu gre pripisati to, mislim pa, da je več dejavnikov, ki vpliva na vse to.

Še vedno se držim tega, da pojem vsak dan nekaj mandljev, vendar jih ni priporočeno pojesti več kot ene 3. Sej veste, strup v malih dozah je zdravilo.
Takrat, ko sem jih pojedla večjo količino sem bila bolj nervozna, pa tudi nekoliko sem shujšala, čeprav imam stalno tam okoli 56 kil, vendar mi variira od nekje 54 pa do 58.
Čeprav sem lansko leto, pred poletjem prišla že do 59 kg in takrat me je enkrat tako heksenšus udaril, da me je križ bolel kaka dva tedna. Predvidevala sem, da je to najbrž zaradi preozkega elastičnega pasu v hlačah in nekaj odvečnih kilogramih.
Seveda sem nehala nositi preozke hlače (se ve, v pasu). Malo kasneje pa sem odšla v Maribor, kjer mi je z lahkoto uspelo shujšati. 2 tedna sem namreč delala kot prostovoljka. Brezplačen je bil le zajtrk, ki je bil zelo "slab", vsak obisk trgovine me je stal pa 5 evrov, kolikor stane tudi kosilo ali večerja, to pa je bilo za moj žep nekoliko preveč.

Po vrnitvi domov, so se mi kilogrami spet nabrali, vendar sem nato začela hoditi na hude ture v visokogorje. No, šele takrat se je "špeh" stopil, noge so se mi pa preoblikovale in od takrat naprej imam preoblikovane. Zanimivo. Res pa je, da so bile ture v hribe hude. To pomeni na dvatisočaka v 2 urah ali 1,5 ure, kjer je bila običajna tura npr. 3 ure. Ja, sem bla huda. Ko sem jaz šele gor lezla, so se drugi ozirali za mano in postrani gledali, kdo je celo še kaj rekel (ker sem šla popoldne ali celo proti večeru v visokogorje in to sama), pa vendar mi je bilo to le v spodbudo, ura namreč. Že ko greš gor točno veš koliko časa lahko hodiš, da boš imel še dovolj časa za nazaj. In če ti ostaja čas, greš še na kakšen hribček zraven npr. ko sem šla na Košuto, sem šla najprej na Veliki vrh (na tega je najlažje priti) in ker sem imela dovolj časa sem šla še po vrhu čez Malo kladivo do Velikega kladiva. Tako, da sem bila praktično na 3 vrhovih v enem dnevu. No ja, Veliki vrh je za otroke, medtem ko je Kladivo bolj zahtevno (če greš po robu čez Malo kladivo do Velikega, kjer se na severni strani dobro vidi globok prepad - dejansko sem hodila po meji z Avstrijo), ampak moram reči, da je bilo zelo v redu....Čeprav je Bovški Gamsovec nudil spet drugačen adrenalin, kajti razgled s tiste gore je res fenomenalen - dobro se vidi Triglav itd. to pač ne spada več pod Karavanke.

God - I love you

God, thank you!
I love you.

Slovenija - in šale na njen račun

Slovenija je kot orel s pristriženimi krili, torej kura. Največje kure se imajo za orle in orli se imajo za kure.


In kot da to še ni dovolj, ti vzamejo še jajca z gnezdom (Istra). Pa še kurje oko (zapuščen grad, kjer je oko naše Slovenske kure, pardon države) je ves usran, zato država nič ne vidi!!!!

Da o kurjem kljunu ne govorim, Srbija ji ga je zvezala.

Če bodo na italijanski strani na morju naredili plinski terminal, bodo Slovenci rekli, da je to slovenski plin, ker je kura tako prdnila.


A veste zakaj kura beži?
Ker z eno nogo stoji v morju z imenom Piran(je).

A veste zakaj beži na vzhod?
Zato, ker misli, da je videla zlato jajce.

Jean Christophe Rufin - Vonj po Adamu

Kakšna neverjetna knjiga. Za marsikoga aktualne ekološke teme same po sebe niso zanimive in videti je, da se je tega avtor zavedal, zato jih je mojstrsko prepletel z vohunsko zgodbo.

V bistvu je poleg vsega tudi zelo poučna in pušča idejam odprta vrata.

Sama zelo malo hodim po svetu, a je avtorju uspelo, da sem si uspela ustvariti pravo sliko. Avstrijo opiše tako zelo natančno, da se takoj najdeš kot del nje (predvsem kar se tiče narave, saj je Slovenija skoraj identična, vključno z nekaterimi navadami in lastnostmi npr. "knedli".)

V bistvu sem ob branju te knjige padala v precep. Knjiga odpira problem "prenaseljenosti" in revščine in ekstremne rešitve tega problema.

V glavnem knjiga vas ne bo pustila "ravnodušne", pa še veliko vam bo dala za misliti: kaj zaboga se dogaja na zemlji in kaj zaboga dela človeštvo.


V bistvu sploh nočem komentirati te knjige, ker je zelo "težka", zelo resnična, zelo poučna in da zelo veliko za razmislit.

Mislim, da bi jo morali vsi prebrati. Ampak vzemite si čas, meni je ni uspelo prebrati na mah. Ena boljših knjig.

Splošni podatki so pa hudi, povedo, da je prej prebivalstvo naraslo za 1 milijardo v več kot sto letih, danes pa se to zgodi v 10 letih. V samo 30 letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za 3 milijarde, kar se prej ni zgodilo v več kot sto letih. Takrat je namreč populacijo še ohranjala v ravnovesju "narava".


In seveda to še ni konec rasti. To pomeni, da rabimo za 3 milijarde več hrane, vode, potrebščin, služb,...

Nočem si niti predstavljati kako se bo vse skupaj končalo, ampak grem stavit, da imajo tajne službe, pa tudi kakšne statistične že vse podatke za naslednjih 100/200 let,... ki pa morajo biti naravnost šokantni, tako napisano po intuiciji.

Sex roboti in resničnost

Nekaj resničnega sem našla na youtube. Spodaj je naveden link.

Govora je o robotih za sex, komentar pa je naslednji:

Včasih smo ljubili ljudi in uporabljali stvari,
danes ljubimo stvari in uporabljamo ljudi.

http://www.youtube.com/watch?v=x1bZANNRYcw&feature=bf_prev&list=UU8GEFV8yVPUMts8sGyy3Vxg

Knjiga: Naslednji gen - Michael Crichton

Glede na to, da je bil včeraj tako lep in sončen dan, sem šla na kolo (kar opazno me je opeklo sonce po rokah). Za kratek čas sem se ustavila še ob reki, kjer mi je uspelo knjigo do konca prebrati. Seveda običajno ne hodim na take lokacije kamor pride več ljudi (ker me motijo pri branju), zato si najdem kje na samem kakšen skrit kotiček,..

Kot sem že omenila, mi je bila knjiga všeč, kljub temu bi na čase rajši videla, da bi bila kakšna zadeva bolj podrobno opisana, čeprav nekaterim pa ravno to ni preveč všeč. Npr., ko sem brala knjigo od španskega pisatelja Javierja Mariasa - Tvoj obraz jutri, se mi je zdela preveč razvlečena, čeprav je na dele zelo zanimiva. Prvo knjigo sem prebrala, a ravno zato zavlačujem z drugo knjigo, ampak ne bom več.

Knjiga Naslednji gen ima preko 600 strani, vendar se prepleta več niti, skupna nit je seveda genska manipulacija, ki vse skupaj nekako združuje.

Sedaj pa že berem naslednjo knjigo: Vonj po Adamu....

Palača sanj

Prebrala sem knjigo Palača sanj (Ismail Kadare), ki je bila ob izidu leta 1981 v Albaniji prepovedana (zaradi "politične" note, čeprav nima nobene veze s politiko, tudi dogajanje je prestavljeno v pretekli čas). Pa še to izveš le, če prebereš zadnji dve strani.
Palača sanj je sicer zanimiva in lahko berljiva knjiga.

Vsebina:
Dogajanje je postavljeno v Otomansko cesarstvo, kjer je najpomembnejša ustanova Palača sanj.
Ukvarja se s popisom, selekcijo, interpretacijo in izločanjem najpomembnejših sanj vladarju. Seveda to pomeni, da so razlagalci sanj zelo pomembni ljudje, saj lahko "krojijo (tudi prirejajo)" usodo ljudstva.  Tako se zgodba  vrti tudi okoli boja elit za oblast nad to pomembno vladno ustanovo, odstranjevanjem ljudi, vplivom pomembnih ljudi, spletkami itd. itd.

Vzporednice je pač najti v komunističnem režimu,..... 

Kralj Tutankamon je bil "zahodni evropejec"

Rezultati DNA kralja Tutankomona:

99,9 % R1b 

European haplogroups and subclades

WIKI: Haplogroup R1b Y-DNA

Vprašanje za milijon dolarjev

Zakaj moški o meni lahko samo sanjajo?

Razmišljam, da bi si zamislila kakšnega psihoterapevta, da bi mi odgovoril na to vprašanje.

Zavidljivo podzemno bogastvo na Poljskem

Opuščen rudnik soli na Poljskem.
Začetki segajo že v 13. stoletje.
Rudnik je bil leta 1996 opuščen zaradi nizke cene soli in vdora vode.

Čudo, katerega je ustvarjal človek skozi stoletja. Rudnik je zanimiv predvsem zato, ker v rudniku niso le kopali soli, pač pa so tudi ustvarjali umetnine!

Muzej: Podzemni rudnik soli in umetnin

Prispevek o muzeju v slovenscini

Za iskalce zaposlitve

Zaposlitveni oglasi: (tole sem šla narest samo zato, ker so bili vsi drugi linki preveč nepraktični,...)

1. Zavod RS za zaposlovanje:
   ZRSZ
2. Javna uprava:
Objave prostih delovnih mest
3. Časopisi:
Delovi zaposlitveni oglasi
4. Portali za posredovanje dela:
Mojedelo.com
Zaposlitev.net
Idejnik.si
5. Agencije:
Seznam agencij
6. Oglasniki:
Bolha - redne zaposlitve
 

Ukinila sem telefon

Po ta novem nimam več prenosnega telefona.

Ne rabim ga več.

Kako se znebiti hemoroidov?

Mislim, da med najpogostejše probleme spadajo prav hemoroidi, čeprav je ljudem o tem bolj nerodno govoriti.

V glavnem opisala bom dve vaji, s katerima lahko odpravite zunanje in notranje hemoroide.

Prva vaja je zelo preprosta, a če želite vidne rezultate jo boste morali ponavljati vsak dan, tudi po več mesecev. Z njo se odpravijo zunanji hemoroidi.

Gre pa takole:
- roke stegnite nad glavo in stopite na prste,
- z rokami se dotaknite dal, a kolen ne smete upogibati.

Nato to vajo večkrat ponovite.


Blagodejno bo delovala na vaš organizem.

Za notranje hemoroide pa storite naslednjo vaje:
- postavite se v položaj za skledce (na stegnjenih rokah)
- noge oziroma podplati naj bo naslonjen na steno ali omaro ipd.
- sedaj pa morate z boki narediti nekaj krogov v eno smer, nato pa še v drugo.
Za začetek lahko naredite po 3.

Po Edgarju Cayceju.

Več:

http://www.choosing-natural-health.com/hemorrhoids.html

http://www.edgarcayce.org/are/holistic_health/data/prhemo3a.html

http://ecayce.tripod.com/fhemorids.htm

Obvezen je tudi ogled tega videoposnetka (znanstvena razlaga in preprosta rešitev):
https://www.youtube.com/watch?v=pYcv6odWfTM 

Umivanje z zelo hladno vodo bo tudi ublažilo simptome, čeprav ni najbolj prijetno.

Mark Tulij Ciceron(106-43. pr Kr): O prerokovanju

Včeraj sem bila v knjižnici in dobila nekaj dobrih knjig, tudi o simbolizmu, prerokovanju itd.
In malo iz knjige "O prerokovanju", ki je nastala pred 2000 leti.

"Ko sta dva prijatelja iz Arkadije na skupnem popotovanju prispela v Megaro, se je eden nastanil v krčmi, drugi pa pri gostinskem prijatelju.  Po večerji sta legla k počitku, toda v gluhi noči se je tistemu, ki je bil v gosteh, sanjalo, da ga drugi prosi za pomoč, češ da mu krčmar snuje pogubo. Ves prepaden od teh sanj je najprej planil iz postelje, nato pa se je zbral, presodil, da si sanjska prikazen ne zasluži pozornosti, in  znova legel. Tedaj se mu je v snu spet prikazal prijatelj s prošnjo, naj, če mu že zaživa ni prišel na pomoč, vsaj ne dovoli, da bi njegova smrt ostala nemaščevana; krčmar ga je namreč ubil in truplo odvrgel na voz, nanj pa nametal gnoj. Zaprosil ga je, naj bo zarana ob mestnih vratih, še preden bo voz odšel iz mesta. Pod močnim vtisom  zadnjih sanj je mož zarana res pričakal volarja pri vratih in ga vprašal, kaj ima na vozu. Volar se je prestrašil in zbežal, Arkadijev pa je potegnil mrtveca na plan, zločin je bil razkrit in krčmar kaznovan. "

"Ko je bila iz Herkulovega svetišča ukradena težka zlata skodela, se mu je v sanjah prikazal bog sam in mu povedal, kdo je tat. Prvič in drugič se za to ni zmenil, ko pa so se sanje še kar ponavljale, se je podal na Areopag in zadevo naznanil. Moža, ki ga je imenoval, so dali sodniki prijeti, nakar je na zaslišanju priznal tatvino in vrnil skodelo. Zato se je tistega svetišča prijela ime "svetišče Herkula špiclja"."

"Pri Platonu srečamo Sokrata, ko v ječi pripoveduje prijatelju Krtonu, da bo moral čez tri dni umreti, saj je v sanjah videl žensko izjemne lepote, ki ga je poklicala po imenu in izrekla tale Homerjev stih: dva dni, kvečjemu tri, pa doma bom, v Ftii grudati."

Novi dokumenti

Danes sem dobila še zadnji nov dokument, ki mi je bil ukraden. En teden preden so mi ukradli denarnico, sem jo temeljito "spucala", to pomeni, da sem iz nje vrgla vse, česar nisem rabila in sploh nisem vedela, da imam v denarnici. To pucanje se je zgodilo po dooolgem času, zato, ko danes razmišljam si rečem: "kot da bi slutila (oziroma sem), da se bo nekaj zgodilo z denarnico, ker sem dobila tisto željo da vse kar ni res nujno, vržem ven". V njej sem pustila le najbolj nujne dokumente, tisti, ki jih ponavadi rabim, če kam grem. In tudi zato točno vem, kaj sem imela v denarnici, ostale kartice npr. pretekel bančni varčevalni račun, nalepke od dm ipd. pa sem uničila.

Razen NLB kartice, ki je ostala enaka (te nisem plačala, ker sem odprla nov račun), so vsi drugi dokumenti drugačni.
Moja knjižnična izkaznica je bila še iz časa pred preimenovanjem.
Vozniško dovoljenje je sedaj v čisto novi - kartični obliki, ki je veliko bolj praktično.
Tudi kartica zdravstvenega zavarovanje je drugačna, čeprav ne bistveno.


Sedaj pa rabim samo še novo denarnico. Sicer imam staro, a je en gumb popustil in ga ne morem popravit. To je bil tudi razlog, da sem si pred časom kupila denarnico, ki so mi jo ukradli.

Adi Smolar: Jaz drugače bom živel

Kriška gora - Tolsti vrh 1715 m in simobolizem

Danes je bil spet eden tistih lepih sončnih dni, zato sem se odpravila na najvišji vrh Kriške, to je Tolsti vrh.

Že po nekaj minutni hoji sem videla kako je eno suho manjše drevo padlo na tla. Čisto slučajno sem malo pred tem naredila "postanek", potem sem pa razmišljala, če bi padlo name, če bi nadaljevala pot brez postanke. Razmišljala sem, kaj bi to lahko pomenilo, vendar sem nekje v sebi upala, da nič hudega.
Do Koče na Kriški gori sem rabila približno 1 uro in 20 minut, vendar sem porabila več časa, da sem prišla do Tolstega vrha. Razlog je bil le en, čudovit razgled, čudovita okolica, čudovit sprehod, čudovito vreme, ah, pa kaj bi človek našteval.


Pot je bila na enem odseku pred vrhom Tolstega vrha nekoliko bolj zahtevna, predvsem zaradi ledu in snegu na poti, vendar to samo pomeni, da pozabiš na vse ostalo, ker si tako osredotočen na pot in čas zato hitreje teče in več hormona sreča se izloči.


In končno vrh. Tista klopca tam gori je tako prav prišla, da sem si malo odpočila na njej. Sledil je povratek nazaj. Ne vem zakaj, a ko sem se vračala proti Kriški se mi je zdelo, da bolj piha, kot sicer, zate se nisem dolgo zadrževala pri koči.


Že na vrhu sem hotela poklicati domov, a ni bilo signala. Ko pa sem hodila po poti navzdol po slišim neko hreščanje, kot radio. Nekaj časa poslušam, gledam če se slučajno oglaša moj telefon, a nič ni bilo od tega. Nato pa le vidim gorske reševalce nekoliko nižje in postalo mi je jasno, da ta glas prihaja od njih. Videla sem, da se je ena punca ponesrečila in da je čakala na tistih reševalnih nosilih na helikopter. In kmalu zatem vidim helikopter od Kforja. En zelo simpatičen gorski reševalec  (nej mi kdo pove kje se skrivajo tako fantje,...) (ne vem točno kaj je bil, ampak zdelo se mi je tak, ker je imel "napravo za sporazumevanje", walki-talki ali kako se že tej napravi reče.) mi je rekel, da grem lahko kar naprej dol, čeprav sem ga razumela tako, da naj raje počakam. Seveda sem zato rekla, da bom počakala. Helikopter je prispel, spustil zajlo po kateri so dvignili ponesrečenko in že jih ni bilo več, jaz pa sem nadaljevala pot.

Pri avtu, pa odprem žep na hlačah in ven se vsuje prst, potem se pogledam na hitro v steklo od avta in v mojih laseh je slama, nato si spustim še zavihane hlače in ven se vsuje še več prsti in prahu. Imela sem jo tudi za pasom.
In končno se med vožnjo pogledam še v ogledalo in vidim, da sem vsa prašna hi hi Joj in tako me je folk gledal na poti navzdol.

Že prej sem prosila mamo, če pripravi testo za pico, zato sem se spotoma hotela ustaviti v trgovini, a taka pač nisem mogla iti.

In tako mi je kaj hitro postalo jasno, kaj je pomenilo tisto drevo pred menoj, ko sem hodila navzgor, čeprav sem razmišljala nekaj tudi o poškodovani nogi, ampak take in podobne stvari so itak normalne zame.

Sv. Jakob 961 m

Danes sem bila spet na Jakobu. Zdel se mi je bolj sprehod, kot pa pohod hi hi Iz spodnjega parkirišča sem šla ob 16:10, do koče sem prišla ob 17h. Dol sem prišla pa v pol ure.

Kaj se mi je zgodilo na poti?

Ko sem šla gor je stalno listje šelestelo, tako zelo, da se na to sploh nisem več ozirala. Tik pod vrhom, pa vidim tik pred seboj miš, ko me gleda hi hi.
In takrat si mislim, kaj bi bilo, če bi se bala miši, kot se jih nekatere ženske?
Ampak kaj se je zgodilo pa na poti navzdol je bilo še bolj nenavadno. Eni so šli gor, jaz dol, in takrat med nami iznenada čez cesto steče miš, tik pred nosom hi hi
Res pa je, da sem si na Jakobu na klopi malo odpočila in takrat sem videla ptici ujedi, kako krožita v zraku. Ja, najbrž sta si ogledovala "mišji" teren.

Težko si predstavljam žensko na poti na Jakoba, ki se boji miši. V bistvu si je sploh ne morem.

Ko sem bila na vrhu sem opazila ene par "moških" vsi prešvicani, da je kar teklo od njih, meni pa ni bilo jasno, kako je to mogoče, da so se tolk premočil, da so prišli na en tak kucl. Meni se je ta kucl  zdel bolj kot ogrevanje za kaj višjega, izhodišče.

Jest ne vem več, kaj se to dogaja z moškimi v tej državi, pa sej so postali hujši ko vsaka baba.

Dnevnik še enega dne,... ko sem šla prvič v letu nabirat regrat

Včeraj zvečer, preden sem šla spet sem delala vaje, katere so opisane v knjigi Moč zdravilnih rok. Odpirale naj bi energetska središča in sicer peto, šesto in sedmo čakro. Moram povedati, da sem se po teh vajah počutila zelo dobro, skoraj blaženo. Ko sem jih končala sem se nekaj časa počutila tako dobro, kot že dolgo. Naj povem, da so to več ali manj dihalne vaje. Skratka bilo je kul.

Zadnji teden me je malo bolel križ, v bistvu me niti ni bolel, samo neprijetno mi je v tem delu, zato delam vaje za hrbet. Seveda zelo pomagajo.

Danes dopoldne sem bila spet vsa blažena, ker sem ugotovila, da so na svetu še dobri ljudje.

Potem sem šla urejati dokumente (tiste, katere še nisem včeraj, dobila sem tudi novo knjižnično izkaznico, ki je čisto drugačna kot tista ta stara), spotoma pa sem se ustavila še v časopisnem kotičku, kjer sem brskala po Salomonovem oglasniku. Moram reči, da nisem našla niti enega pametnega dela, no sej so bila, čeprav so veliko bolj pametna na Zavodu in drugih spletnih portalih.
Hm, če dobro pomislim bom dobila v kompletu čisto vse nove dokumente, oz. bodo vse kartice drugačne, kot so bile dosedanje. Ja, pričakujem, da se bo moje življenje popolnoma spremenilo v tem letu, ravno tako kot dokumenti, oziroma da bom dobila novo podobo. Torbico že imam novo (kupila sem jo zgolj zato, ker nisem imela nobene črne, tista prejšnja se mi je pa znotraj strgala), sedaj bom dobila pa še novo denarnico,.....

Popoldne pa sem se odpravila nabirat regrat, čeprav je še nekoliko zgodaj. Videla sem, da kmetje že vozijo gnojnico, tako da je kljub neizmernim površinam travnikov težko najti regrat, vendar mi ga je kljub temu uspelo nabrati za ene parkrat. Pa še lep sprehod sem imela. Skratka lep dan je bil in dobro sem ga izkoristila.

Čeprav se mi zadnje čase stalno dogaja nekaj čudnega. Kamorkoli grem, kamorkoli v gozd je ponavadi vedno povsod polno listja in ko npr. hodim po poti se tisto listje stalno premika, skoraj ne morem narediti koraka, ne da bi zalestelo listje, čeprav vidim pa res nič ne. Je pa zanimivo videti oziroma slišati, kako polno je v resnici življenja v gozdu, čeprav ga sploh ne vidiš.

Škoda zaradi ukradene denarnice

Dejstvo je, da nimam osebne izkaznice že od leta 1999. In če povem po pravici je sploh nikoli nisem rabila.  Pred 13 leti so mi namreč prvič ukradli denarnico, pred kratkim so mi jo drugič.

Malo sem izračunala kakšne stroške so mi povzročili in prišla do naslednje ugotovitve:

20 € so mi ukradli iz denarnice,
15 € stanejo slike za nove dokumente
22 € stane vozniško dovoljenje
4 € me je stala najcenejša parkirna kartica
7 € me je stala bančna kartica (če ne bi zaprla starega računa in odprla novega, bi me 13 €)
5 € stane izkaznica za knjižnico
4 € stane zdravstvena izkaznica

41 € stane nov pasuš (tega sem dala delati namesto osebne, ker mi je stari pretekel), ne tega mi niso ukradli, ta je pretekel. Tako kot pravijo, ko ima hudič mlade, jih ima veliko.

----------
118 €

77 € so mi naredili škode samo kar se tiče dokumentov
In ko potegnem črto ugotovim, da me to stane kar 118 €. Seveda tu notri ni vključena cena poškodovanja avta in cena denarnice, ki seveda tudi ni zastonj.


Kljub temu pa se vse to najbrž ne bi zgodilo, če bi že imela vozniško dovoljenje v obliki kartice, tako kot je npr. osebna izkaznica (ker je vleka starega vozniškega dovoljenja iz denarnice problematično delo.)

In ko bom sedaj kupovala denarnico, bom ravno zaradi praktičnega vozniškega dovoljenja izbrala drugo oblika, ja zmaga.

Glede na to, kje sem, moram nujno začeti pozitivno misliti, zato seveda trdim, da je v vsaki stvari vsaj nekaj dobrega. Jaz pa optimist,... uf,... pa pravijo, da se čudeži ne dogajajo.

Ukradli so mi denarnico

Danes so mi iz predala v avtu ukradli denarnico. Čudi me pa to, da ni videti, da bi šlo za vlom, samo denarnice ni bilo nikjer.

Točno se spomnim, kje v avtu sem imela denarnico, ko sem izstopila. A ko sem prišla ponovno do avta ni bilo videti, da bi bilo v avto vlomljeno, le ko sem doma odprla predal, da bi vzela denarnico  je nikjer ni bilo.

Se pa spomnim, da sem slišala loputanje vrat od avta, ko sem hodila proti avtu. Videla sem tudi avto, ki je na hitro odpeljal iz parkirišča takoj zatem, ko sem jaz prišla do tja. Point je bil v tem, da sem jih presenetila, ker sem prišla z druge strani, ne pa s tiste a katere so me pričakovali. Mislim, da je bil nek temnejši clio, vsaj videti je bilo tako.

Pa še nekaj je bilo. Slišala sem šumenje listja takrat, ko sem bila prvič pri avtu, zato sem kar hitro odšla, a ko sem se vrnila drugič, da bi si ogledala kraj, da bi videla, če so tam kje odvrgli denarnico, sem spet slišala šelestenje, pa še noč je bila in se ni nič videlo, zato bom šla jutri seveda še enkrat tja.

O vpadih v Sloveniji po knjigi Slava Vojvodine Kranjske

Malo iz Slave Vojvodine Kranjske!

S. Virgil (original je v latinščini): "Nedolgo časa po Samovi smrti so začeli Huni s sovražnimi nemiri delati hudo škodo Karantancem, in tedaj je bil karantanski vojvoda nekdo po imenu Borut. In ker je ta videl, da se je pripravila proti Karantancem hunska vojska, je medtem dal to vedeti Bavarcem in jih zaprosil za pomoč. Ti so potem z veliko naglico prikorakali tja, premagali Hune, nasprotno pa Karantance utrdili in jih podvrgli pokorščini kraljev frankovske države, prav tako tudi njihove mejne sosede (namreč tiste Kranjce, ki so mejili na Koroško), in od tam odpeljali nekaj talcev s seboj na Bavarsko. Med njimi je bil Borutov sin, za katerega je oče prosil, da ga vzgojijo na krščanski način, in tako se je tudi zgodilo. Isto je želel za svojega brata sina. "

Takole piše Eginhardus o bogastvu, ki sta ga osvojila Eycus in Pipinus: "Koliko bitk je poteklo v tej osemletni vojni s huni, kako mnogo krvi je bilo v njej prelite, očitno pričuje Panonija, izpraznjena vseh prebivalcev, in opustošeni kraljevi dvor Chagani, ki je tako izbrisan, da tam ni najti več niti sledi kakega človeškega bivališča. V tej vojni je na tleh vse hunsko plemstvo z vso svojo slavo zaradi bojevitosti. Ves denar, vsi njihovi zakladi, ki so jih že dolgo časa znašali skupaj, od odvlečeni; in kar ljudje pomnijo, se ne da spomniti na niti eno samo vojno proti Frankom, v kateri bi bili ti dobili več bogastva in blaga; tako se vse do tele vojne zdijo močno revne. Zakaj na hunskem kraljevem dvoru se je našlo toliko zlata in srebra, pri bitkah pa so dobili toliko dragocenega obilnega plena, da se upravičeno verjamemo, da so Franki upravičeno in z vso pravico Hunom spet vzeli tisto, kar so prej Huni neupravičeno in po krivici  oropali drugim ljudstvom."


Kmalu zatem so začeli vpadati Bolgari, za Bolgari so začeli vpadati Madžari (ti so bili še posebej kruti, saj so otroke na ražnju pekli, iz teles ljudi delali mize in stole, jedli srca, ker so verjeli, da bodo potem bolj srčni itd.), že vzgojeni so bili sila krvoločno. Madžari vpadajo kmalu za Avari oziroma Huni (Avari oziroma Huni so imeli Slovane oz. Slovene za sužnje, boriti so se morali v prvi bojni vrsti, Huni so vpadli le, če so izgubljali moč, plačevati so jim morali tribut, pa še k njihovim ženam in hčeram so hodili in so si jih vzeli, kadarkoli so si jih hoteli. To je bil tudi glavni razlog, da so se Sloveni/Slovani uprli Avarom/Hunom in izvolili frankovsega trgovca Sama za njihovega kralja, on jih je rešil Avarske nadoblasti). Za Madžari pridejo potem Turki (nekaj stoletij kasneje), nazadnje pa Srbi (JLA).

Velika Poljana (1410) in Tolsti vrh (1715)

Dnevnik: 1.3.2012

Danes je bil spet eden tistih čudovitih sončnih dni, katere je bilo treba izkoristiti. Dopoldne sem klicala na IJS, ker me zanima delo na področju metafizike, seveda ni šlo mimo alternative, zato sem klicala še na Planinsko društvo in jih povprašala če rabijo kakršnokoli pomoč.

In danes sem se odločila, da grem na Veliko Poljano. Doma sem si pripravila kavo z mlekom in vodo za na pot. S seboj sem vzela spodnjo majico, majico s kratkimi rokavi, majico z dolgimi rokavi, jopico iz bombaža, nogavice in krajše hlače (za vsak slučaj). 
Navadila sem se, da pozimi vedno nosim gamaše, zato seveda tudi v hribe ne grem brez njih. Ker seveda nimam pumparic, si jih naredim tako, da zaviham hlače, da se gamaše vidijo. Gamaše se mi zdijo nadvse praktične za v hribe npr. stopiš v blato in nimaš umazanih hlač,...

In tako pripravljena in opremljena sem se odpravila na pot. Na Veliki Poljani že dolgo nisem bila, zato mi je bilo ljubše kot sicer, ker nekateri imamo radi spremembe. Pa tudi sicer mi je narava najlepša spomladi. 
Pred vrhom sem si v snegu in vodi očistila čevlje (so bile umazane še od zadnjič) in končno sem prispela do koče. Tam sem naredila postanek, kjer sem se preoblekla in si pripravila skodelico kave in odprla knjigo in prebrala samo en stavek: "Ok. Don't panic. I can do this. It is definitely possible" Uganete avtorja? Ja, kdo drug kot Sophie Kinsella. Zadnje čase namreč berem knjige (romane) predvsem v angleščini.

In že sem bila na poti na Tolsti vrh. Šla sem po poti Via alpina. In moram povedati, da je bila pot od gozda naprej pot zasnežena, do gozda pa razmočena, ker se je sneg topil. Ko sem hodila po tisti zasneženi poti (via alpina) sem ugotovila, da že dolgo časa ni nihče po njej hodil (morda nekaj dni, ne vem). Tista stran je  severna, zato tam že ob 15h ni bilo več sonca. Skratka vzpenjala sem se in vzpenjala in zelo pazila kam stopim (zaradi snega in ledu), medtem sem pa premišljevala, kako mi bo uspelo priti dol, če je pot gor tako strma.

Po pol ure hoje sem prispela do križišča, kjer ena pot vodi do Tolstega vrha, druga pa do Gozda. Končno sem prišla na južno stran, kjer je sneg in led tudi bil, a ga je bilo le za vzorec. Ta del poti mi je bil najlepši, saj sem se dvignila nad tisto značilno dolinsko meglico, katera se opazi samo v hribih, pa še toplo sonce je sijalo med smrekami.  Luštno. In vrh. Uf, najprej sem se odpočila na klopci, nato sem si zamenjala oblačila in se razgledala (Košuta se čudovito vidi in Begunjščica, tudi Stol). Po vpisu v knjigo sem se odpravila navzdol. Ko sem prispela do razcepa med Veliko Poljano in Gozdom, sem se odločila za via alpina (to je pa pot, kjer sem prišla), ker nisem na zemljevidu našla nobene druge označene poti, ki bi vodila do Povelj. A potem se je pojavil paradoks. Res je sicer, da sem si prej vzela moment za psihično pripravo za to pot, a vseeno. Pot navzdol se mi je zdela zelo lahka in imela sem veliko manjše probleme priti dol, kot na tisti poti pred vrhom, katera se mi je zdela čisto lahka. A vseeno, ko sem pogledala nazaj, se pravi navzgor se mi je še vedno zdela strma, a ko sem šla dol, se mi sploh ni zdelo, da bi bilo strmo in brez problema mi je uspelo priti dol in to zelo hitro. Res pa je, da sem hodila več ali manj po celem snegu. Gamaše, katere sem si potegnila čez čevlje so mi tako zelo prav prišle, kajti snega je bilo tam veliko in če jih ne bi imela, bi imela vse mokro v čevljih, tako pa je vse ostalo suho. Ene parkrat mi je ena ušla nad čevlje in takoj je bilo začutiti "svežino" snega.

Nekaj čez peto uro sem se začela spuščati z Velike Poljane. Treba je bilo teči, ker je bila že toliko ura. Še sedaj ne morem verjeti, da sem bila ob šestih že pri avtu, bil je še dan (a ko sem se preobula in se razgledala, se je že opazno zmračilo). Seveda sem računala, da tudi če bi prišla malo kasneje, ne bi bilo nič narobe. V bistvu je bil razlog moje hitrosti  tudi v tem, da sem slišala psa, vendar nisem dajala temu nobenega pomena, pač nič takega, glas je bil dokaj oddaljen. Vendar se je zadeva spremenila, ko sem bila nekje na sredi poti. Takrat pa slišim spet tega psa in njegov glas je bil prav strašljiv. Razmišljala sem že, če ima steklino in se mu "trga".  To je bilo vse kaj drugega od navadnega laježa. Strašljivo mi je bilo tudi zato, ker nisem slišala nič drugega. In zaradi teh mojih misli, sem še hitreje prišla do avta.

In ko sem bila pri avtu sem ugotovila, da mi je zmanjkalo cunj, da bi se lahko preoblekla. Dejstvo je namreč, da sem imela mokri dve spodnji majici, dve majici z dolgimi rokami, še najbolj je bila tista s kratkimi rokavi, mokra je bila celo jopica iz bombaža, ravno tako gamaše,.... In utrujenost, če povem po pravici komaj skupaj spravljam tale "sestavek".

O sreči iz knjige Metaskrivnost

Metaskrivnost: "Iskanje resničnega miru in sreče je torej bolj podobno vzdrževanju stanja hvaležnosti za to, kjer ste v življenju, in za svet okoli vas. To je občutek povezanosti in sposobnost videti lepoto v vsem in vsakem. To je sposobnost pogledati na svet in na trenutek in reči "vse je v redu".

Način, na katerega gledamo na preteklost in prihodnost, je tisti, ki nas vznejevolji. Ko ga združimo s percepcijo ega, začnemo čutiti nemir in žalost."